Romanje sodelavcev Karitas mariborske nadškofije [FOTO]
Romanje sodelavcev Karitas mariborske nadškofije [FOTO]
Kot je povedal generalni tajnik Darko Bračun, je to »po eni strani priložnost, da se jim zahvalimo za njihovo požrtvovalno delo, po drugi pa, da ponovno podoživijo svoje poslanstvo, spodbudijo drug drugega k nadaljevanju dela. Tako število zbranih je pomenilo, da je Karitas živa v naši nadškofiji. Pri našem delu opažamo, da ljudi danes zelo skrbi, kako bodo preživeli jesen in zimo ob povišanju cen, energentov, hrane, nasploh življenja.«
»V to stisko želimo prinesti upanje, da nismo sami, vedno se lahko obrnemo na nekoga. Hkrati pa glasno povemo, kaj je potrebno na državni ravni storiti, da bo življenje v Sloveniji človeka vredno. V Mariboru skrbimo tudi za okoli dvesto družin iz Ukrajine in nekatere begunce od leta 2015, pojavljajo pa se tudi se novi. Skušamo nuditi osnovno pomoč in verodostojne informacije. Vsako sredo tem iz Ukrajine damo na voljo tudi prostor za srečanje. Večinoma pa se udeležujejo katoliških obredov.«
Srečanje je ob pomoči ŽK Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec in ŽK Šmartno pri Slovenj Gradcu organizirala domača, ŽK župnije Št. Ilj pod Turjakom pod vodstvom Jožeta Urbancla. Somaševanje trinajstih duhovnikov z župnikom Martinom Tajnikom, predsednikom NŠKM Brankom Mačkom in goriškim nadškofom Karlom Marija Redaellijem (na obisku v Sloveniji s svojimi bogoslovci) ter ob asistenci diakona je vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Ob koncu maše je nadškof Redaelli, ki je predsednik italijanske Karitas, tudi kratko nagovoril zbrane. Po skupnem kosilu je sledil sprehod po Kopah, bila je priložnost za molitev v Anini kapeli in medsebojna srečanja. Romanje so sklenili z večernim okrepčilom, kratkim kulturnim programom in večernicami.
Nadškof Cvikl je v pridigi po razlagi dnevne Božje besede še posebej nagovoril sodelavce in prostovoljce Karitas. »Ko poslušam vaše zgodbe, mi dostikrat govorite o tem, da pri vašem služenju srečujete starejše, ki nimajo več nobene volje do življenja. In kako se stanje spremeni, ko jih začnete obiskovati, kar naenkrat se vse spremeni, ko se čutijo ljubljeni. Človek je bitje ljubezni, ustvarjen je po Božji podobi, Bog pa je ljubezen.«
»Sveta Mati Terezija je, preden je šla obiskovat reveže, ure preživela pred Najsvetejšim. Zakaj? Zanjo je bila ljubezen do Jezusa v evharistiji enaka tisti do človeka, ki trpi, oziroma reveža. On nas vse uči, kako je ljubezen ena in nedeljiva. V bližnjemu strežemo Kristusu. To se je naša duhovnost:« ljubiti, ker smo ljubljeni«. Ker nas se nas je Ljubezen dotaknila, ji lahko sledimo, pa čeprav to zahteva tudi odpovedi.«
»Drage sodelavke in sodelavci Karitas! Bog se nam je naredil dostopnega v vsakem človeku. Naš bližnji je vidna pot, po kateri nam nevidni Bog omogoča, da se mu bližamo. Po tej poti hodimo, ko smo odprti za sočloveka, še posebej za tistega, ki je potreben naše pomoči.
Pri tem pa nismo nič prikrajšani, saj takrat, ko smo odprti za služenje bližnjemu, tudi največ naredimo zase, kajti ljubezen, ki jo darujemo, se nam povrne in obrodi bogate sadove. Kadar smo sposobni odgovoriti na ljubezen smo 'v srcu Boga', ki je ljubezen.«
»Drage sodelavke in sodelavci Karitas, hvala vam za vaš čas, za vaš pogum in za vaše pričevanje ljubezni, ki jo danes v našem svetu tako primanjkuje. Iz izkušnje vemo, da kadar nam uspe podariti ljubezen, ne ostanemo pranih rok. V srcu se naselita mir in hvaležnost, da smo lahko bili orodje ljubezni. Naj nas to srečanje v tem čudovitem okolju napolni z lepoto in ljubeznijo, da se bomo vrnili domov z novim zagonom in pripravljeni za novo podarjanje ljubezni.«
Povedne pa so bile tudi sklepne besede predsednika Branka Mačka, zapisane v priložnostni brošuri: »A ni to sinoda, sinodalna pot: hoditi skupaj, sodelovati, izmenjavati stališča, znati prisluhniti, sprejemati drugačnost … Zato je potrebno, da se tudi letos na romanju zahvalimo Bogu in drug drugemu, podpornikom, prosilcem, da smemo služiti, da smo poklicani k temu, biti drug drugemu vzor in priče. Ostajajmo drug drugemu blagoslov, vedimo, Bog je na naši strani in to vedno in povsod: v veselju in trpljenju, v življenju in smrti.«
Še več fotografij Jožeta Potrpina s srečanja v fotogaleriji.