Že na avtobusu smo se uglasili, se začeli duhovno pripravljati na doživetja pod vodstvom patra Miha, se prepustili zanimivi razlagi naše Alenke, ki zna z besedami tudi slepim in slabovidnim pričarati pokrajino, njene značilnosti, zanimivosti ob poti in sploh vse, kar videči zajamemo že s pogledom. Skupaj smo zmolili jutranjo molitev in hvalnice, zapeli pesem ali dve in že smo prispeli do Reke in Trsata, ki je bil naš prvi cilj.

Romarji na Trsatu. FOTO: Ivo Piry

Ustavili smo se v svetišču Trsatske Matere Božje, ki je najstarejše Marijino svetišče na Hrvaškem. Prehodili smo zanimiv križev pot, prisluhnili razlagi mladega slovenskega frančiškana Andraža, ki nam je pripovedoval o čudežnem prenosu hišice, v kateri je živela nazareška družina in ki je sedaj v Lorettu v Italiji, dobra tri leta, od 1291 do 1294, pa je bila na Trsatu. Ogledali smo si cerkev in čudodelno sliko Trsatske Matere Božje, ki naj bi jo po legendi naslikal sveti Luka, leta 1715 pa je bila okronana s pravo zlato krono.

FOTO: Ivo Piry

Pot smo nadaljevali v Vodnjan, v cerkev sv. Blaža, kjer smo imeli mašo. Po njej smo si ogledali zakladnico številnih relikvij, med katerimi so tudi nestrohnjena trupla svetnikov. Občudovali smo lahko tudi spretnost in potrpežljivost nekdanjih umetnikov pri oblikovanju različnih predmetov, mašnih plaščev in relikviarijev.

V Puli smo prenočili v manjšem simpatičnem hotelu, zjutraj pa smo se podali proti sveti Foški, zgodnjekrščanskem svetišču na samotnem kraju, kjer smo imeli sveto mašo. Cerkev je sicer skromna, a že zgodba mlade Foške, ki je v želji po odgovorih, od kod in čemu smrt, zakaj trpljenje in kaj je z razlikami med bogatimi in revnimi, v življenje sprejela Jezusa in je bila zaradi tega pri komaj petnajstih letih obglavljena. Njena zgodba nas je zelo nagovorila. V cerkvi in okrog nje so energijske točke, mnogo ljudi je ozdravelo od različnih bolezni.

Romarji so 13. in 14. junija spoznavali duhovni utrip Istre. FOTO: Ivo Piry

Nazadnje smo se ustavili še v Poreču, kjer smo si ogledali biser bizantinske sakralne umetnosti – Eufrazijevo baziliko. Polni prijetnih vtisov in hvaležni za vse, kar smo doživeli, smo se v večernih urah vrnili v Ljubljano.