Varuhi spomina na (po)vojne žrtve. FOTO: Jože Potrpin

Pred praznikom vseh svetih, v soboto, 21. oktobra, so po njej drugič poromali varuhi spomina na (po)vojne žrtve. Organizatorji so bila štiri civilna gibanja: pobuda Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob Lipi sprave.

Škof Andrej Saje: Pravičnosti pa ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. FOTO: Jože Potrpin

Romanje se je pričelo z mašo v brezjanski baziliki, ki jo je ob somaševanju daroval novomeški škof dr. Andrej Saje. Na začetku je zbrane nagovorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch. Ob koncu maše je imel besedo zahvale literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin. Ob orgelski spremljavi Vlaste Doležal Rus je pel ženski tercet: Barbara Tišler, Sara Trobiš, Neža Križnar.

Na začetku maše je zbrane nagovorila zgodovinarka in nekdanja ministrica dr. Helena Jaklitsch. FOTO: Jože Potrpin

»Zbrani smo pri Mariji Pomagaj na Brezjah v spomin na prestano slovensko medvojno in povojno trpljenje,« je škof Saje uvedel pridigo. In nadaljeval: »Osrednja tema je spominjanje zgodovinskih dejstev bratomorne vojne, ne smemo pa spregledati tudi naše osebne zgodbe v luči zgodovine odrešenja. Povabilo k spominjanju je pomembno, ker smo ljudje pozabljivi. Navadno si bolje zapomnimo boleče, travmatične izkušnje. Življenje vsebuje tudi mnoge trenutke sreče in obdarovanosti, pa se tega ne zavemo, se ne veselimo. Današnji dan je zato tudi priložnost za globoko, osebno hvaležnost Bogu za vse, kar smo prejeli.« Oprt na Božjo besedo je škof spomnil, kako Bog spremlja in ostaja do konca zvest izvoljenemu ljudstvu. »Kar je Bog storil izraelskemu ljudstvu, se v spremenjenih zunanjih okoliščinah ponavlja v naših življenjih. V krščanstvu je spomin prepleten z načini in okoliščinami, v katerih se je Bog razodeval v življenju ljudi.«

Pri Mariji Pomagaj. FOTO: Jože Potrpin

Spomin je v tem smislu nujno povezan s kompleksnima vprašanjema sprave in odpuščánja. Od nekoga, ki je veliko pretrpel, poudarja papež Frančišek, ne smemo zahtevati družbenega odpuščánja, kjer se zakrije odgovornost posameznika. Sprava je vedno osebno dejanje in nihče je ne more vsiliti celotni družbi, četudi ima nalogo, da jo spodbuja. Splošne sprave ni mogoče zapovedati, kakor tudi krivic ni mogoče pokriti s plaščem pozabe. »Ganljivo je, ko vidimo, kako so nekateri zmožni odpustiti, razumemo pa lahko tudi tiste, ki tega ne zmorejo.«

Romanje se je začelo z mašo v brezjanski baziliki. FOTO: Jože Potrpin

Odpuščánje je možno tam, kjer obstajata zavedanje in sprejemanje dejstva, da nam je Gospod naš dolg že odpustil. Ker je odpuščánje zastonjsko, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi. »Zbrani smo v Božjem imenu, da bi molili in prosili za spoznanje, kako ob ovrednotenju polpretekle zgodovine v luči vere živeti danes. Prosimo za milost sprave in odpuščánja v našem narodu. Pravičnosti pa ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Odgovorni v državi naj opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso.«

Po maši je več deset romarjev v molitvi, pesmi in premišljevanju krenilo na dvanajst kilometrov dolgo rožnovensko pot.

Po škofovih besedah je bila tokratna slovesnost priložnost za spominjanje Božjih del v naših življenjih in zahvalo za vse, kar smo prejeli mi osebno ali naši predniki. Okrepila naj bi vero in zavedanje soodgovornosti vseh za oblikovanje zdrave družbe in medosebnih odnosov. Združili pa so se v prepotrebni molitvi za mir in spravo ter popravo krivic ne samo v naši domovini, temveč povsod, kjer vladata kruta vojna in pretresljivo nasilje, še posebej v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. »Naj zavladajo dialog, spoštovanje drugače mislečih in bratstvo med narodi,« je škof poudaril ob koncu nagovora.

Svečke so prižigali v čuteč spomin na posvojene žrtve in storilce zla. FOTO: Jože Potrpin

Po maši je več deset romarjev v molitvi, pesmi in premišljevanju krenilo na dvanajst kilometrov dolgo rožnovensko pot. Na poti jih je spremljal tudi jezuitski misijonar p. Stanko Rozman. V cerkvi sv. Neže na Brezjah pri Tržiču je zbranim spregovorila voditeljica pobude Vseposvojitev Romana Bider, nakar so prižigali svečke v čuteč spomin na posvojene žrtve in storilce zla in zmolili Litanije slovenskih mučencev.

Več fotografij Jožeta Potrpina pa v spodnji fotogaleriji (klik za povečavo na prvo fotografijo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/24