V Sodražici se nas je zbralo okoli sedemdeset, na pot smo se odpravili po prejemu romarskega blagoslova: tega nam je v župnijski cerkvi podelil domači župnik Franc Bizjak. Istočasno so proti Gori poromali z Nove Štifte in od Fare na Blokah, pa tudi iz Loškega Potoka. Številni romarji so se na Goro pripeljali in v pričakovanju pohodnikov pred začetkom svete maše molili križev pot, ki ga je vodil sodraški župnik.

 Romarji se zbirajo pred župnijsko cerkvijo v Sodražici. FOTO: M. M. Š.

Romarji iz Sodražice smo se na poti ustavili ob treh kapelicah in v podružnični cerkvi, kjer smo bili vsakokrat deležni kratkih predstavitev, posebno presenečenje pa je bil doživet koncert družinskega pevskega zbora v podružnični cerkvi Sv. Družine na Sedlu.

Preberite tudi: Poromajmo h Gorniški Lenčki!

Pri kapelici Lurške Marije na Jelovcu. FOTO: M. M. Š.

Zanimiva zgodovina kapelic

Prvi postanek je bil ob kapelici na Jelovcu, posvečeni Lurški Materi Božji. V njej stoji kip Lurške Marije, ki je nekdaj krasil prvotno kapelico v tem kraju, zgrajeno leta 1908 in porušeno leta 1956. Domačini so kip rešili in ga shranili v župnijski cerkvi v Sodražici, leta 2018 pa so zgradili novo kapelico in kip v slovesni procesiji prenesli nazaj na Jelovec.

Podružnična cerkev Sv. Družine na Sedlu. FOTO: M. M. Š.

Pri podružnični cerkvi Sv. Družine smo bili deležni glasbenega presenečenja, med drugim smo prisluhnili tudi pesmi o Magdaleni Gornik. Domačin Boštjan Mihelič, čigar praded Aleš Oražem je bil glavni pobudnik gradnje svetišča, nam je na kratko predstavil zgodovino podružnične cerkve, ki je »zrasla« iz zamisli o vaški kapelici – ta naj bi nudila zavetje križu, ki je nekoč stal na prostem in je podlegel vremenskim razmeram. Tedanji župnik je predlagal, naj bo prostor dovolj velik za obhajanje svete maše. Občudovanja vredna je povezanost med tukajšnjim občestvom, ki več kot sto let po blagoslovitvi temeljnega kamna – leta 1907 ga je blagoslovil domači župnik - še vedno živi besede prejetega blagoslova: da naj bo »temeljni kamen trdna podlaga za stavbo, ki bo stala na tem mestu, vse ljudi, ki bodo stavbo gradili, pa naj krepi v veri in povezuje v ljubezni«.

Družinski pevski zbor nam je zapel tudi pesem o Magdaleni Gornik. FOTO: M. M. Š.

Tretjič smo se ustavili pri kapelici družine Janež v vasi Globel, ki so jo njihovi predniki zgradili leta 1862. Danes je obnovljena, v njej stoji Marijin kip, Lojze Mušič pa jo je poslikal s podobama sv. Stanislava in sv. Antona, zavetnikov dveh v Rogu umorjenih bratov iz družine Janež.

Pri kapelici družine Janež v Globeli. FOTO: M. M. Š.

Zadnji postanek pred ciljem je bil pri kapelici Brezmadežne v vasi Janeži na Gori, pri kateri je pogosto molila Magdalena Gornik, ki je leta 1860 poskrbela tudi za obnovo kapelice. Ta je bila nazadnje obnovljena leta 2006 in je danes priljubljen romarski cilj Magdaleninih častilcev.

Preberite tudi: Pohod za življenje v Ljubljani širil sporočilo ljubezni do vsakega človeka

Cerkev Marije Snežne na Gori je bila premajhna za vse romarje. FOTO: B. Š.

»Da bi se v molitvi in romanju naučili ljubiti Boga in ljudi«

Romarsko sveto mašo v cerkvi Marije Snežne je opoldne daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je na Goro priromal po udeležbi na ljubljanskem Pohodu za življenje. V nagovoru se je zahvalil vsem, ki so na različne načine poskrbeli za to, da na Goro nad Sodražico vodijo različne označene romarske poti: te nas vabijo, da se tudi mi odpravimo na pot. Nadškof Zore sam večkrat poroma od Marije pri Novi Štifti k Magdaleni na Goro in nazaj, je povedal v nagovoru, »in obema priporočim potrebe nadškofije in potrebe naših ljudi, naše duhovne poklice«.

Nadškof Zore je na Goro priromal z ljubljanskega Pohoda za življenje. FOTO: M. M. Š.

Tokrat je z enega praznovanja življenja, ljubljanskega Pohoda za življenje, prišel »na drugi praznik življenja«, kajti tudi pri Magdaleni na Gori je v ospredju življenje, ki ima svoj cilj: morda ni v skladu z našimi človeškimi merili, pa vendar je bogato in nosi globoka sporočila, tako nadškof Zore. Ta nas v prvem trenutku pretresejo, pozneje pa prečistijo in usmerijo ter vodijo naprej po naši poti. 

Nadškof Zore je zbrane romarje povabil, naj se radi vračamo na Goro in naj bo naše romanje vedno globlja povezanost z Bogom.

Ljubljanski nadškof je Magdaleno Gornik postavil ob bok svetopisemskemu Jobu, o katerem je govorila sobotna Božja beseda, in poudaril, kako nas oba učita molitve. Ob njunem zgledu spoznamo, kaj je prava molitev: razgaljeno in odprto srce pred Bogom, ki izreka svojo tožbo, išče odgovore in zahteva pravico, vse to pa ob neizmernem zaupanju v Boga. Nadškof je ob koncu zbrane romarje povabil, naj se radi vračamo na Goro in naj bo naše romanje vedno globlja povezanost z Bogom. Magdalena in njena priprošnja pa »naj nam pomagata, da bi se naučili moliti in romati ter da bi se v molitvi in romanju naučili ljubiti Boga in ljudi«.