Romati = praznovati

 Na grob svetega Jakoba so prihajali z vseh koncev Evrope in v molitvi prepešačili na stotine kilometrov. Ko hodimo, spoznavamo sebe, preživljamo čas skupaj kot družina, spoznavamo lepote naše dežele. Poseben dar in milost so romarske poti, ko se tudi duhovno okrepimo. Že hoja do svetišča nam pomaga, da se odpremo Bogu. Na romanje se odpravimo, ker se želimo za nekaj zahvaliti, nekaj prositi, se pokesati za večji greh ali ker želimo izpolniti dano zaobljubo.

Stolnica svetega Jakoba v Komposteli. FOTO: Shutterstock

Kakšna je bila oprema romarja včasih? 

Širok klobuk, ki je romarje varoval pred soncem in dežjem. Zatem palica, ki je bila obvezna oprema romarja. Na njej je visela izvotljena buča, ki je služila kot čutara za vodo. Plašč je podnevi ščitil pred mrazom ali pripeko, ponoči pa je služil za odejo. Ob boku so romarji nosili še popotno torbo. Romarji, ki so bili razpoznavni že od daleč, so se smeli prehranjevati s plodovi iz polj ali sadovnjakov, kar je bilo sicer kaznivo dejanje. Romali so peš, redki na konju.

Romar na Jakobovi poti v Kompostelo. FOTO: Shutterstock

Tudi čez Slovenijo je speljana Jakobova pot, saj so že v starih časih ljudje čez naše kraje romali v Kompostelo. Pokukaj na www.jakobova-pot.si in morda te nagovori, da bi del poti prehodil s svojo družino. Znak poti je jakobova školjka: školjka je bila v srednjem veku nekakšno potrdilo za opravljeno romanje v Kompostelo.  

Tudi čez Slovenijo je speljana Jakobova pot. Pot označuje taka školjka. FOTO: Wikipedia

Povabilo: Izberite eno romarsko svetišče v Sloveniji in vsaj del poti do njega prehodite peš. Z romanja nam pošljite fotografi jo. Eno družino bomo nagradili z družinsko vstopnico za Arboretum Volčji potok.

Članek je bil objavljen v mavričnem zabavniku. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!