Pri svetogorski Materi Božji se je zbralo devetdeset romarjev, ki so skupaj ob molitvi križevega pota peš poromali na vrh Svete Gore.

Sveta maša in pričevanje zakoncev

Sveto mašo je daroval duhovnik Rafko Klemenčič, ki je v pridigi med drugim poudaril, »da vsako, še tako navadno pot, lahko spremenimo v romanje. Samo spomniti se moramo, da nas nekdo pošilja. Pojdite v miru!«

Po maši je sledilo pričevanje zakoncev Sare in Bojana Doljaka. Sta starša dveh otrok, poročena že 20 let. Oba sta gradila uspešno poklicno pot in živela umirjeno normalno življenje. V njuno družino pa so pred devetimi leti vstopile preizkušnje, ki so postavile pod vprašaj smiselnost njunega dotedanjega načina življenja. Preizkušnje ju niso uspele razbiti, nasprotno, ju na čudežen način utrjujejo in vsakdanu dajejo dragocen okus.

Sara se je med drugim dotaknila pomena iskrenega pogovora med zakoncema. »Vprašajmo se, če smo z možem ali ženo našli načine za pogovor, s katerim se slišimo in razumemo. Težko je govoriti o težkih stvareh, ki jih doživljamo. Ko sem zadrževala resnico, z mislijo, da Bojana ščitim, je to poglobilo razdaljo med nama. S pogovorom pa gradim najin odnos.«

»Zaupati si morava tiste stvari, ki so najbolj skrite najbolj intimne, najbolj bolijo,« jo je dopolnil Bojan. »Zakaj? Sva kot dve drevesi, ki imata prepletene veje. Če mož in žena želita biti zraščena, je nujno zaupati drug drugemu. Ne vem, če si upam povedati vse, kar mi gre po glavi ... vem, da ne živiva popolno, kot v katalogu. Ampak v salonu tista pipa v kuhinji ne teče, midva pa živiva v realnosti.« Kot je še poudaril sta si zakonca podarjena takšna kot sta, nista poročena s svetnikom, sta pa na poti k svetosti.

Romanje so sklenili z blagoslovom hlebčkov kruha, ki so jih družine prinesle s seboj.