Dogodek, ki je postal tradicionalen, ne prinaša le verske poglobitve, temveč tudi občutek skupnosti, solidarnosti in medsebojne pomoči. Preverili smo, kaj o tem pravijo bolniki in prostovoljci.

Manja Rozman, Žalec

Včasih sem se tega romanja udeleževala kot prostovoljka, zdaj pa kot bolnica. Doletela me je parkinsonova bolezen, zato sem se morala invalidsko upokojiti, prej sem delala kot medicinska sestra. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v takem stanju. Zelo hudo je, ko naenkrat ne moreš več pomagati. Ko si naenkrat ti tisti, ki mu drugi pomagajo. Pomoč je gotovo lažje dajati kot prejemati. Treba se bo sprijazniti z boleznijo, ni druge. Zato pa pridem sem k Mariji na Brezje, da je potem spet malo lažje. Pri Mariji se od nekdaj počutim kot doma, včasih sem rada priromala tudi peš. Srečanje bolnikov in ostarelih zdaj poskušam podpreti s svojo molitvijo in navzočnostjo. Pripeljal me je mož, on pa pomaga pri skavtih.

Manja Rozman. FOTO: Tatjana Splichal 

Ivo Mršič, Kočevje

Z ženo zelo rada prihajava na to srečanje na Brezje: zelo lepo vzdušje je in obredi, organizacija je odlična. Predvsem pa se rada priporočava Mariji. Prišla sva z organiziranim avtobusnim prevozom iz naše župnije. Gneča naju ne moti, sva je navajena z drugih romarskih središč. Zelo rada poromava tudi drugam. Žena je bila v zadnjem času v Sveti deželi in Fatimi, zdaj se pripravljava, da greva s Trudom na Poljsko, v rojstni kraj papeža Pavla Janeza II. Zadnjih osem let, odkar sem upokojen, je malo več časa za take stvari. Če bo le zdravje služilo, bi še rada kam šla. 

Ivo Mršič. FOTO: Tatjana Splichal 

Marija Kropivnik, Cerklje, prostovoljka Karitas

Na romanju bolnikov, invalidov in starejših na Brezjah pomagam že več kot 40 let. Prostovoljke prihajamo skupaj z našo župnijsko Karitas v Cerkljah in pomagamo pri vsem, kar je treba. Na tem srečanju si res napolnim baterije za dolgo časa. Tako lepo je videti romarje, ki so ti hvaležni za pomoč. Prihajam pa tudi zato, da se zahvalim za zdravje v naši družini. Včasih so rekli, da ti bo Bog na otrocih povrnil. In res je: jaz jih imam šest! Ko so bili še mlajši, so tudi oni prihajali pomagat na to srečanje. 

Marija Kropivnik. FOTO: Tatjana Splichal  

Žiga Nastran, Škofja Loka, načelnik odraslih skavtov

Odrasli skavti že dolgo pomagamo na tem dogodku, vsako leto pa se nam pridružijo tudi mladi skavti: letos nas je tukaj vsega skupaj okrog 50. To smo si izbrali za služenje, ki je eno od skavtskih vodil. Pa tudi v skavtskem zakonu je zapisano, da skavt pomaga bližnjemu in vsak dan naredi vsaj eno dobro delo. S seboj smo pripeljali tudi svoje žene oz. može in otroke, da pomagajo. Otroci radi pridejo, jih ni treba nič prepričevati. Kot načelnik z veseljem opazujem, kako se odrasli skavti razvijajo: trenutno imamo že 29 aktivnih skupin in 430 odraslih skavtov po vsej Sloveniji.

Žiga Nastran. FOTO: Tatjana Splichal  

Članek je v celoti objavljen v aktualni številki Družine.