Na Brezje je prišlo okoli 4.000 invalidov, bolnikov in starejših ter njihovih domačih ter številnih prostovoljcev.

V soboto, 15. junija, je bilo 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje. Ob navzočnosti številnih duhovnikov je somaševanje vodil mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl.


Mašo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl.

Najprej se je na trgu pred cerkvijo po ustaljenem programu začela priprava na mašo z molitvijo rožnega venca in petjem, sledila je slovesna romarska maša. Letos se je maše udeležil predstojnik Malteških vitezov, knez in veliki mojster Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto.


Delitev zakramenta bolniškega maziljenja.

Romanje že od začetka organizira revija Ognjišče. Letos se ji je pri organizaciji prvič pridružila Slovenska karitas. Romanje je iz skromnih začetkov prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu sicer obeležujejo na god lurške Matere Božje 11. februarja, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju.

Da bi se na tem svetem kraju, duhovno in telesno okrepili

Nadškof Cvikl je spomnil, da so se zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah, da bi se na tem svetem kraju, duhovno in telesno okrepili, dobili nov pogum, novo moč, nove milosti, novo voljo, potrpežljivost za prenašanje nadlog bolezni, invalidnosti in starosti. Nihče ni brez preizkušenj. Enim se vidi že na zunaj, da so bolni in trpijo, drugim se na zunaj ne pozna, vendar trpijo v svoji notranjosti.


Romarji med molitvijo

Dejal je, da Gospod tudi od nas pričakuje, da imamo odprte oči, da smo pozorni za ljudi in težave ljudi, še posebej, da smo pozorni na tiste, ki so v družbi spregledani, postavljeni v ozadje, da odgovorimo po svojih močeh in zmožnostih in trpečim pomagamo.

Na trpljenje bližnjega odgovorimo z dejavno ljubeznijo in usmiljenjem

Najdemo lahko nešteto razlogov, da ne naredimo več v odnosu do bolnikov, invalidov in starejših. Nadškof je opozoril, da se zdijo večkrat ti razlogi na prvi pogled upravičeni. »Jezus, Božji Sin pa nas vabi, da na trpljenje bližnjega odgovorimo z dejavno ljubeznijo in usmiljenjem.«


Med prostovoljci je bila tudi mlada pripadnica malteškega viteškega reda.

Dodal je, da je trpljenje, ki nas lahko zadene, stvarnost, ki je težka, polna negotovosti in neštetih vprašanj, na katera iščemo odgovore. »Kdor nima vere, ostaja v takšnih trenutkih preizkušenj resnično sam. Prisiljen živeti brez upanja in daleč od pravega smisla.«

Bolezen, invalidnost, starost, lahko postane tudi milostni trenutek

Verni imamo Boga, je spomnil. Nekoga, h komur se zatekamo. Nekoga, ki mu lahko zaupamo, mu lahko izročimo svoje trpljenje, ker vemo, da nas ljubi, da smo v njegovih očeh dragoceni. Bolezen, invalidnost, starost, lahko postane tudi milostni trenutek, priložnost za duhovno rast in zorenje v ljubezni. To je lahko čas, ko lahko začutim, kako tudi v preizkušnji bolezni ostajam v Božjem objemu.


Romarji so se lahko pred in med mašo spovedali.

»Čeprav je trpljenje na prvi pogled nesmiselno in nezdružljivo s človekovim dostojanstvom, nam Jezus, Božji Sin, ki je na svoje trpljenje gledal, kot pot poveličanja, povišanja, dal trpljenju apostolsko vrednost, saj ob Jezusovem zgledu in posnemanju njega, postaja vsako trpljenje kristjana pričevanje vere in zaupanja v Boga,« je dejal.
»S tem pa dragi bolniki, invalidi in ostareli postajate dar za Cerkev, saj na ta način na najlepši način sodelujete pri poslanstvu Cerkve. Posebej še, ko z molitvijo in daritvijo svojega trpljenja pričujte za ljubezen in dobroto Boga.«

Bog nikogar ne zapušča, ampak skupaj z nami nosi križ

Za to pričevanje in poslanstvo v Cerkvi se je iskreno zahvalil. »Za vse nas ste žive priče, da je Bog zvest, usmiljen in poln tolažbe tudi v preizkušnjah in trpljenju.« Povabil nas je, da smo v mislih in molitvah povezani z vstalim Gospodom.

»Bolj kot bomo sposobni te duhovne povezanosti, bolj bomo doumeli, da Bog nikogar ne zapušča, ampak, da skupaj z nami nosi križ in nam hkrati kaže cilj in izpolnitev življenja, ki je poveličanje s vstalim Gospodom.«

Srečanje je bilo tudi lepa priložnost, da se nadškof zahvalil vsem, ki skrbijo za bolne in preizkušene brate in sestre, onemogle in bolne, ko jih obiskujejo, jim strežejo, so jim blizu in s tem lajšajo njihove bolečine.

Pozdrav kneza in velikega mojstra Suverenega malteškega reda

Na koncu maše je romarje, »še posebej 'gospode bolnike', kot smo jih vedno imenovali v našem redu«, pozdravil knez in veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Spomnil je, da red že stoletja skrbi za bolne in pomaga tistim, ki trpijo v pričevanju in obrambi katoliške vere.


Nadškof in visoka gosta Suverenega malteškega viteškega reda.

»Pozdravljam mlade in s posebno naklonjenostjo starejše. Zahvaljujem se vsem za toplo dobrodošlico, ki sem jo dobil, ko sem obiskal dragi slovenski narod.« Ohranil bo spomin na ta molitveni dan, ki ga je doživel z romarji in člani ter prostovoljci Suverenega viteškega reda, ki pomagajo v svetišču in romarjem. »To častitljivo podobo, ki ščiti Slovenijo in njene prebivalce, bom nosil v srcu, in vesel sem, da sem lahko molil pri brezjanski Gospe, ki ji zaupam Suvereni malteški red, viteze, prostovoljce in njihova dela.«

Poleg invalidov, bolnikov in starejših tudi njihovi domači ter številni prostovoljci

Poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, so se romanja udeležili tudi njihovi domači ter številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem, vseh je bilo okoli 4.000. Kot vsako leto so gostitelj, organizator ter številni prostovoljci malteškega reda, Karitas in skavtov vzorno skrbeli za romarje. Med mašo so duhovniki bolnikom na njihovo željo deli zakrament bolniškega maziljenja.

Nadškofova pridiga je v priponki

Brezje, romanje bolnikov, pridiga nadškof Alojzij Cvikl.doc

Fotografije: Ivo Žajdela