Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Romanja Celjskih v daljne dežele

Za vas piše:
Ignacij Voje
Objava: 05. 01. 2022 / 15:47
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.01.2022 / 15:52
Romanja Celjskih v daljne dežele
Notranjost cerkve sv. Jakoba v Komposteli, DIEGO DELSO/WIKIMEDIA

Romanja Celjskih v daljne dežele

Celjski grofje in knezi – vera in Cerkev

Med plemiškimi rodbinami na Slovenskem ni nobene, ki bi jo po sijaju in naglem vzponu, po zgodovinskem pomenu ter po izraziti izklesanosti posameznih članov lahko primerjali s Celjskimi. Celjski grofje, od leta 1436 državni knezi, so bili edina velika dinastija, pomembna v evropski politiki 15. stoletja, ki je imela središče posesti na slovenskih tleh. Z vsemi sredstvi, političnimi, gospodarskimi, tudi z nasiljem in denarjem, so si prizadevali utrditi svojo oblast. Njihovi podvigi so bili usmerjeni proti jugu in vzhodu, po čemer so se razlikovali od drugih fevdalnih rodbin na slovenskih tleh. Celjski grofje oziroma knezi so bili namreč v sorodstvenih zvezah z bosanskimi kralji, s srbskim despotom in hrvaškim plemstvom, imeli so posest na Hrvaškem in Ogrskem, se vmešavali v politične zadeve Hrvaške, Bosne, Ogrske, Avstrije in Češke.

Ded Herman II., sin Friderik II. in vnuk Ulrik II.

Grof Herman II. (1361–1435) je nedvomno osebnost, ki jo moramo št...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh