Od minulega petka, odkar je peticiji možno oddati elektronski podpis podpore (TUKAJ po registraciji), jo je do danes (četrtek, 14. decembra) podpisalo že 945 podpornikov, kar je že sicer veliko, za peticijo iz Slovenije pa sploh. Kot je potrdil za Domovino, jo je podprl tudi Manfred Weber, predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP).

Vložena sredi julija

Kot so nam pojasnili iz kabineta evropske poslanke Romane Tomc, je dr. Mitja Ferenc peticijo vložil sredi julija, tik pred poletnim premorom, Odbor za peticije pa jo je do sredine novembra pregledal in ugotovil njeno skladnost s pravili, saj gre za evropsko temo, ki je v pristojnosti EU. Nato je peticijo »odprl« tudi za podpisnike podpore.

Prek 1000 peticij letno

Pri tem v poslankinem kabinetu podčrtavajo, da je vseh peticij letno prek 1000 in ne pridejo vse v Evropski parlament (EP), običajno imajo tudi zelo malo podpisov podpore. Zdaj imajo pobudniki čas nekje do sredine januarja, da zberejo čim več podpisov podpore, kajti več kot jih bo, bolj bo peticija težka in težje ji bo reči »ne«.

Tudi ko se v Evropskem parlamentu pogovarjamo o komunizmu, ni niti najmanjše dileme, tudi na levi strani ne, da ga ne bi opredelili kot totalitarnega režima. (Romana Tomc)

Gromozansko velika podpora

Kot nam je prikimala evropska poslanka Romana Tomc, je z odzivom podpisnikov zelo zadovoljna, saj je njihova številka za peticijo iz Slovenije »gromozansko velika«. Po njenem namreč nimajo vse peticije takšne podpore, nekatere je sploh nimajo, zato jo zelo veseli, da se je odzvalo toliko Slovenk in Slovencev.

Anonimna podpora

Tomčeva domneva, da so peticijo zaenkrat podpisali zlasti ljudje iz Slovenije, ne more pa tega zagotoviti, saj je podpora peticiji anonimna – čeprav je treba ob registraciji posredovati svoje podatke, pa se pri končni objavi imena ne vidijo, zato je možno o tem, od kod so podporniki, le špekulirati.

Kolegi iz tujine so ji obljubili podporo

»Sem pa govorila tudi s kolegi iz drugih držav in so mi obljubili podporo in da bodo razširili glas o peticiji med njihove ljudi,« je pojasnila evropska poslanka in dodala, da ko se s kolegi pogovarja o peticiji in na splošno o tej temi, nemalokrat naleti na njihovo začudenje, za kaj gre, o čem se sploh pogovarjajo.

Brez dileme glede komunizma

»Kajti to so vendarle stvari, ki so popolnoma jasne in s katerimi so v državah, ki so šle skozi te režime in v katerih so se te grozote dogajale, že zdavnaj opravili. Tudi ko se v Evropskem parlamentu pogovarjamo o komunizmu, ni niti najmanjše dileme, tudi na levi strani ne, da ga ne bi opredelili kot totalitarnega režima,« je jasna Romana Tomc.

Slovenija jasne obsodbe še ni zmožna

Čudi pa jo, da (in zakaj) imamo Slovenci s tem težave, in je morala prav to razložiti Odboru za peticije oziroma njihovemu koordinatorju, ki se je čudil, saj da je Evropski parlament sprejel že dosti resolucij na to temo. A po njenem je ravno v tem smisel vložene peticije: čeprav je Evropski parlament to že večkrat zelo jasno obsodil, v Sloveniji še nismo na stopnji, da bi to storili tudi mi enotno kot država.

Oblast se izvija in izmika

»Oblast se izvija in izmika, išče razne izraze, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, namesto da bi enostavno rekla, da smo imeli v Sloveniji komunistični totalitarni režim, ki je med vojno in po vojni izvajal poboje; da imamo številna množična grobišča umorjenih ljudi, za katere njihovi svojci še danes ne vedo, kje so,« je izpostavila Romana Tomc.

Zadoščenje vsaj v Evropskem parlamentu

In dodala, da žrtve še vedno iščejo svoj mir in celo nimajo priznane osnovne človekove pravice, še več – osnovne humanistične note, da bi to priznali kot zločin. Zakaj imajo nekateri s tem težave, ji ne bo nikoli jasno: »Smo se pa potrudili, da je peticija prišla v EP tudi zato, da če ti ljudje v Sloveniji ne morejo najti resnice, pravice, moralnega zadoščenja, jim bom poskušala kar najbolj pomagati, da bodo to dosegli vsaj na ravni Evropskega parlamenta.«

Oblast se izvija in izmika, išče razne izraze, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, namesto da bi enostavno rekla, da smo imeli v Sloveniji komunistični totalitarni režim, ki je med vojno in po vojni izvajal poboje. (Romana Tomc)

Pa ostali evropski poslanci iz Slovenije?

Tomčeva z ostalimi evropskimi poslanci iz Slovenije doslej ni bila na zvezi glede peticije, da bi vedela, kakšno je njihovo stališče o njej, upa pa, da so jo podpisali vsi, »saj resnično ne vem, zakaj je ne bi«. Trenutno pa vso energijo in čas posveča temu, da spodbuja kolege iz drugih držav, da jo podprejo, ko jo bo treba, če bo o tem kakšna razprava.

Pot k spravi

In zakaj je po mnenju Tomčeve pomembno prispevati podpis podpore peticiji? »To je nekaj, kar Slovenke in Slovenci dolgujemo prednikom; nekaj, kar nas teži že leta in desetletja; to je pot k spravi; in ljudje, ki jim je mar za to, da obsodijo komunistične zločine nad nedolžnim prebivalstvom, si lahko vzamejo vsaj toliko časa, da na spletu podprejo to peticijo, s čimer ji bodo dali večjo težo.«

Dežman podprl peticijo

Kot smo poročali TUKAJ, je peticijo o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji že podprla tudi vladna Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, njen predsednik dr. Jože Dežman pričakuje, da bo tudi njeno stališče obravnavano in upoštevano v razpravi v Evropskem parlamentu.