Status zaščite volka izhaja iz mednarodne bernske konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter naravnih habitatov, katere pogodbenice so tudi EU in njene članice. Po konvenciji je bil status zaščite določen na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov iz leta 1979, je poročala STA. Volk je bil do zdaj strogo zaščiten. V primeru današnje potrditve bo Evropska komisija sprožila postopek za spremembo statusa v bernski konvenciji iz strogo zaščitenega v zaščitenega.

Na komisiji so odločitev Sveta EU, ki jo bodo v četrtek predvidoma uradno potrdili ministri, pristojni za konkurenčnost, pozdravili. »Po našem mnenju bo prilagoditev statusa zaščite pomemben korak pri naslovitvi izzivov, ki jih predstavljajo naraščajoče populacije volkov, in ohranjanja vrst hkrati,« je povedal njen tiskovni predstavnik Adalbert Jahnz. Po morebitni današnji potrditvi s strani ministrov bo predlog EU predložen na zasedanju Stalnega odbora Bernske konvencije, ki je predvideno v začetku decembra.

Na drugi strani je več kot 300 organizacij za zaščito okolja in živali, med njimi tudi več slovenskih, pretekli teden ob 45. obletnici bernske konvencije pozvalo članice, naj zavrnejo predlog Evropske komisije o znižanju zaščite volkov. Po njihovem mnenju bi morale države članice zaščito volkov okrepiti, ne pa oslabiti. V okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG), da morebitna sprememba statusa zaščite volka (AAG) »odpira vrata odstrelu volkov kot lažni rešitvi za problematiko uničevanja živine«.

Koliko volkov je v Sloveniji?

V zadnjem poročilu Zavoda za gozdove Slovenije o spremljanju stanja ohranjenosti volka v Sloveniji je ocena, da je bilo v sezoni 2022/2023 v Sloveniji 117 volkov, kar predstavlja oceno povprečnega števila volkov, ki se v danem trenutku nahaja v državi. V sezoni 2022/2023 so sicer na območju Slovenije potrdili prisotnost 17 volčjih tropov in enega tropa križancev med volkom in domačim psom.

KGZS: Volkov je trikrat več kot pred 15 leti

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je za spletno Družino povedal, da odkar poteka genetski monitoring (l. 2010), populacija volkov stalno narašča in jih je približno trikrat več kot pred 15 leti.

Roman Žveglič je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. FOTO: Siniša Kanižaj

»Največja težava pa je, da se je volk razširil v alpski svet, kjer pa je zaradi specifike terena veliko težje varovati premoženje kot drugje. Zato zahtevamo, da že država sama določi oz. od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevamo, da spremeni smernice o zaščiti volka, torej da se spremeni, kdaj se lahko izda dovoljenje za odstrel volka in se ponovno uvede široka javna razprava o volku v Sloveniji, ki pa se ne sme odvijati samo na akademski ravni, ampak morajo biti vanjo vključene lokalne skupnosti, prebivalci s podeželja in kmetijska stroka.«

Kaj bo naslednji korak?

Če se bo trend širjenja volka širil, kmetje v alpskem svetu več ne bodo pasli, ker bo volk povzročil preveč škode in je težko uveljavljati nadomestilo za te škode, zato se bodo začela ta območja zaraščati, opozarja Žveglič. »Naslednja težava je, da bodo volkovi uničili populacijo prostoživečih živali. Namreč, populacija šakala je ušla izpod nadzora. Šakali so po Gorenjskem pregnali srnjad in zajce, ki se umikajo v hribe, tam pa je volk. Kaj bo naslednji korak, ko ne bo več prostoživečih živali, pašne živali pa tudi ne,« se sprašuje Žveglič in poudarja, da bi bilo treba s spremembo Direktive o habitatih vprašanje volka urediti »tako kot pri medvedu, torej da pridemo do t. i. kvotnega odstrela ter določimo rajone, kjer volk ne more biti prisoten.«