Na prvoosebni pripovedi Romanove hčerke Sonje Pahor (1934), jo je napisal tržaški novinar Peter Verč, Romanov vnuk.

Odločno se je uprl raznarodovalni politiki fašizma

Tržačana Romana Pahorja (1903–1951), pobudnika slovenskega mladinskega gibanja v Trstu, so za odločitev, da se bo miroljubno, a odločno uprl raznarodovalni politiki fašizma, Italijani hudo preganjali.

Dvakrat je moral v konfinacijo na otok Ponza, drugič zaradi obdarovanja slovenskih otrok v znameniti akciji ob božiču leta 1935.

Na drugem tržaškem procesu leta 1941 je bil obsojen na 12 let ječe.

Na drugem tržaškem procesu

Sonja Pahor v odlomku o tržaškem procesu: »Papa je tri mesece čakal, da bi izvedel, zakaj je zaprt. Šele 14. decembra 1940 je v zaporu v Kopru stopil pred tri zasliševalce, ki pa so v glavnem spraševali že znane stvari.

V zapisniku je tudi njegova izjava, da se je zavzemal za obstoj Slovencev v Italiji, da pa je zmeraj zavračal nasilje kot sredstvo za uresničevanje ciljev.

Vprašali so ga, ali pozna Tončiča, Kukanjo, Kosovela, Lovrečiča, Sardoča in druge.

Povedal je, da vse pozna že več let, da pa se z njimi ni pogovarjal o političnih zadevah.

Omenili so mu tudi izpoved nekoga drugega, da je službene poti kot zavarovalniški posrednik izkoriščal za ilegalno delo. Zanikal je.

Na vprašanje, kakšne stike je imel z jugoslovanskim konzulatom, pa je odgovoril, da so bili ti zelo redki in povezani zlasti z dejstvom, da ima dva brata v Jugoslaviji.

Preiskovalci so sprva zapisali, da če ne bo dodatnih dokazov, bo Pahorja treba poslati še tretjič v konfinacijo in ne pred posebno sodišče. A ko je Peruzzi marca 1941 na seznam ovadenih vključil tudi mojega očeta.«

Hčerko Sonjo je šokirala obtožba, da je bil sodelavec Udbe

V kaznilnici v San Gimignanu je zbolel, a se je ob vrnitvi v Trst leta 1944 vseeno pridružil OF.

Skrivoma je vodil jugoslovanski Rdeči križ in sprejel drzne naloge, zaradi katerih je ob koncu druge svetovne vojne tvegal življenje.

Tudi v komunistični Jugoslaviji je prestal težke dni. Spet so ga zaprli in užil je mnogo grenkob. Toda petdeset let po njegovi smrti je hčerko Sonjo šokirala obtožba, da je bil Roman Pahor sodelavec Udbe. Je bil res?

Po tej sledi je v knjigi šel njegov vnuk in napisal je zelo zanimivo pripoved.

Ozna v Trstu ga je maja 1945 zaprla in nameravala ubiti

Sodelavec Udbe? Takoj po vojni, maja 1945, je komunistična Ozna v Trstu ugrabljala ljudi in jih vozila na morišča.

Zaprli so tudi Romana Pahorja in ga zasliševali. Zaprtega so imeli v vojašnici pri svetem Ivanu, skupaj z nekaterimi fašisti, ki so ga nekaj let prej zasliševali in mučili.

Vse so nekega dne odgnali na dvorišče pred kasarno, kjer jih je čakal tovornjak. Ko so Romana Pahorja gnali nanj, ga je prepoznal bratranec iz Sesljana, partizan Mario Gorjan.

Izvlekel ga je iz množice in mu tako rešil življenje, saj je tisti tovornjak zapornike vozil na morišče.

Mladi Roman Pahor konec 20. let.

Zapleteno, težko in tragično življenje Romana Pahorja

Okoli leta 1950 je bil Roman Pahor zaposlen v podjetju riba v Izoli. Imenovali so ga za direktorja, vendar so ga že po nekaj mesecih odstavili, saj je opazil »negospodarne prakse«.

Zaradi tega so mu celo grozili s smrtjo. Leta 1951 je bil zaposlen v veleblagovnici Omnia v Kopru, vendar le nekaj mesecev.

Zbolel je za rakom in umrl v izolski bolnišnici 2. decembra 1951.

Leta 1972 mu je Občina Koper na Semedeli posvetila ulico.

Tragično, težko in zapleteno življenje Romana Pahorja je prikazano skozi mnoge neobjavljene dokumente.

A knjiga ni prežeta samo s težko zgodovino, v njej so tudi ljubezenska pisma in ganljivi družinski prizori.

Knjigo je napisal ob sodelovanju tete Sonje Pahor

Avtor knjige Peter Verč (1982) je obiskoval slovenske šole v Trstu in diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Leta 2012 je za svoje reportaže v Primorskih novicah prejel debitantsko nagrado Društva novinarjev Slovenije z utemeljitvijo, da je »nepopustljivo nepristranski«.

Delal je tudi na Radiu Opčine, v slovenskem uredništvu RAI in na Primorskem dnevniku. Trenutno poučuje na prvostopenjski srednji šoli v Trstu.

Roman Pahor je bil njegov ded. Knjigo o njem je napisal ob sodelovanju tete Sonje Pahor (1934), Romanove prvorojenke, ki čilo pripoveduje o očetu.

Roman Pahor na zadnji fotografiji.

Fotografije so iz knjige