Roman o tigrovcu Zorku Jelinčiču
Roman o tigrovcu Zorku Jelinčiču
Založba Mladika je izdala roman Dušana Jelinčiča o tigrovcu Zorku Jelinčiču in prevod romana Renata Ferrarija Murva Fabianijevih.
Zorko Jelinčič Vir: Wikipedia
Kratki roman Dušana Jelinčiča Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je dramatična pripoved o enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR, Zorku Jelinčiču.
V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) ter konfinacijo (Isernia). S teh prizorišč groze in nasilja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja, ki nas v knjigi nagovarjajo z neposrednostjo in pretresljivostjo resnice.
Besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom
Stran za stranjo se pred bralca razkriva zgodba Zorka Jelinčiča, ki so jo zaznamovale ekstremne osebne in zgodovinske preizkušnje. Njegovo intimno izpoved skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom.
Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.
To pripovedno delo je bilo nagrajeno na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve slovenskih upornikov pri Bazovici in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama.
Dušan Jelinčič Vir: Wikipedia
Renato Ferrari: Murva Fabianijevih
Knjiga Murva Fabianijevih tržaškega pisatelja Renata Ferrarija v slovenskem prevodu Eveline Umek nam prikaže čas konca 19. in začetka 20. stoletja, ki je daleč za nami, vendar je živ in pristen, da nas prevzame.
Sledimo pripovedi o spoznavanju, ljubezni, in rasti mlade mestne punce Charlotte von Koffler.
Postavljena je najprej v Trst, nato v trdo in še nekoliko divje naravno okolje kobdiljskega Krasa. V tem okviru zaživijo osebe, katerim je potreba po ljubezni glavno življenjsko gonilo.
Iz obravnavane družine izhaja tudi arhitekt Maks Fabiani
Gre za delo, ki je nastalo pred več kot dvajsetimi leti v italijanščini in ki opisuje ljubezensko zgodbo med Charlotto von Koffler, dekletom iz dobre tržaške družbe, in kraškim posestnikom Antonom Fabianijem iz znamenite Fabianijeve rodbine iz Kobdilja na Krasu, iz katere izhaja tudi znani arhitekt Maks Fabiani.
Tudi avtor knjige Renato Ferrari, v Milanu živeči Tržačan, je potomec omenjene rodbine. Zgodba, ki je nekakšna romansirana kronika in se dogaja v prvi polovici 19. stoletja, je tudi pričevanje ljubezni do Krasa in Trsta.
Knjigo Murva Fabianijevih je prevedla Evelina Umek, ki je med prevajanjem poskušala poiskati slovenska imena tržaških ulic in trgov ter s tem slovenskega bralca opozoriti na pomembno slovensko navzočnost v Trstu.