Pri založbi Družina je to poletje izšel roman Ostanki poletja mlajše nemške pisateljice Tamare Bach, ki je leta 2013 prejel nagrado Nemške škofovske konference za otroško in mladinsko književnost. Čeprav gre za leposlovno delo, ki ni versko naravnano, so nemške škofe v romanu prepričali povezanost, pripadnost in prijateljstvo, ki jih avtorica prikaže.

Zasnova romana je precej preprosta. Prikazuje, kako dve najstnici preživljata poletje.

Sedemnajstletna Louise zadnjo šolsko uro pred začetkom poletnih počitnic opazuje svoje sošolce, od vseh se počuti nesprejeta. S sošolkami, ki bodo med poletjem odpotovale na zanimive počitnice, nima nič skupnega. Louise bo namreč ostala doma, poiskati si namerava počitniško delo, da si bo lahko plačala izpit za avto. Starši so zaposleni v bližnji bolnišnici, mama je medicinska sestra in oče električar. Zelo malo sta doma, nekako vzdržujejo hišo, odnosov pa ne. »Kako tiho je tu,« na začetku romana pomisli Louise.

Trinajstletno Jano spoznamo na njen rojstni dan, na katerega so njeni starši pozabili. Zbudi se sama doma, na mizi pa je mamin listek: »Se vidiva v bolnišnici«. Včasih na listku piše, kaj naj naredi doma ali pa nakupovalni seznam. Janini starši so namreč prevzeti s skrbjo za njenega starejšega brata, ki je v komi v bolnišnici, blizu katere živi Louise, saj je poskušal narediti samomor. Tudi v njenem domu je vse tiho.

Sreča je v srečanju

Dekleti se sredi poletja srečata v pravem pomenu besede. Kljub starostni razliki in začetnemu godrnjanju postaneta prijateljici. Skupaj se smejita, se peljeta na izlet in tako pozabita na skrbi in na starše, ki se ne pogovarjajo več. Odkrijeta moč prijateljstva, v katerem sta lahko to, kar v resnici sta. Roman prikazuje čudovito avanturo osamljenih deklet, ki druga v drugi najdeta potrditev in družbo. Ob izkušnjah, ki jih skupaj doživita, odraščata in se soočata s svetom, ki je zanju tuj in hladen; popolno nasprotje tega, kar ustvarita Louise in Jana med sabo.

Roman Ostanki poletja je knjiga, ki jo lahko beremo kot lahko poletno zgodbico o pripetljajih dveh deklet, ki se po naključju srečata. Lahko pa jo beremo tudi bolj poglobljeno, in sicer kot prikaz sveta, v katerem so odnosi odtujeni, kjer se ljudje ne znajo več pogovarjati in so domovi tihi. Mladostnici kljub hladnemu svetu okoli njiju še vedno premoreta energijo, nore ideje, življenjsko moč za poletje, polno barv in glasbe, za sanje. In tudi ko se Jani ob koncu romana svet zruši do temeljev, jo reši njeno prijateljstvo z Louise: pristni odnosi imajo veliko moč.

V utemeljitvi nagrade je predsednik komisije, ki podeljuje zgoraj omenjeno nagrado, škof dr. Gebhard Fürst zapisal: »Če zgodbo iz romana interpretiramo religiozno: dekleti med seboj ustvarita povezanost, pripadnost in druga drugo tolažita. Vsaka od njiju v sebi nosi hrepenenje, ki spominja na zgodbo učencev na poti v Emavs: upanje, potovanje, sprememba. Citat: »'In zdaj hodiva, dokler se ne domisliva česa drugega. Ampak najprej pojdiva.'«

Ob branju odkrivamo sebe

Avtorica romana je Nemka Tamara Bach (rojena l. 1976), ki se v svojih knjigah ukvarja z najstniki, za svoje delo pa je prejela že precej nagrad. Tako se vedno bolj uveljavlja med nemškimi mladinskimi pisatelji. Na podelitvi nagrade je dejala, da jo številni novinarji, študenti, učitelji, profesorji … pogosto sprašujejo, kaj je hotela povedati v svoji knjigi. Sama pa pravi, da piše, ker čuti, da zgodbe preprosto morajo biti povedane, ne zato, ker bi z njimi želela nekaj sporočiti. »Sporočilo, ki ga nekdo najde v knjigi, več pove o bralcu kot o pisatelju,« je dejala na podelitvi nagrade, za katero je bila zelo hvaležna. Predvsem pa se je škofom zahvalila, da so v Ostankih poletja našli sporočilo tolažbe in zaupanja, ne pa predvsem razpadajoče mladosti, mobinga, zanemarjanja, smrti, samomora, družbenega pritiska.

Kratek roman, ki ga zaznamuje značilen humoren ton, ki ga je v prevodu ujela Alenka Novak, odpira številna vprašanja sodobnega časa, govori mladim in starejšim bralcem. Njegova literarna plat bo zadovoljila ljubitelje mladinske književnosti, njegova vsebina pa bo odprla pot pogovorom o težavah najstnikov, staršev in hrepenenju.

»Leposlovje razlaga naš svet in hkrati ustvarja nov svet. Branje nam omogoči, da postanemo del življenja, razmišljanja in občutenja drugih ljudi, drugih dogodkov iz drugih krajev in časov. Branje bralcem omogoča zamenjavo perspektive in potovanje v času. V knjigah, ki jih priporočamo, se najde nekaj, kar nas spremlja še dolgo potem, ko smo knjigo že prebrali. O tem premišljujemo, se sprašujemo in morda iščemo 'nekaj več',« je še zapisal škof Fürst ob podelitvi nagrade Tamari Bach za njen roman Ostanki poletja.

Pisateljica Tamara Bach bo v novembru gostja založbe Družina na Slovenskem knjižnem sejmu.