V romanu Toneta Partljiča z naslovom Pesnica spremljamo zgodbo avtorjevega otroštva, zgodbe njegovih staršev in pomembnih Pesničanov, ki spremljajo spreminjanje njim ljube doline v »spalno« naselje Maribora.

Roman o kraju, reki, očetu, otroštvu ...

Tone Partljič je v tretji knjigi, ki jo je izdal pri Beletrini, rekonstruiral čas, ko je njegov oče zbolel, sam pa je v tekmi s časom zaključeval pisanje drame Moj ata, socialistični kulak, da bi si jo oče še lahko ogledal. Pripoved je tako razdeljena na dva dela. Ob branju prvega se po besedah avtorice spremne besede Ignacije J. Fridl zdi, da sledimo romanesknemu nadaljevanju Partljičeve drame skozi oči njegovega očeta v poznih letih življenja.

Drugi del prinaša pogled v avtorjevo literarno ustvarjanje dramskega dela. Roman po njeni oceni zato prinaša tudi povsem novo branje enega najbolj prepoznavnih Partljičevih del.

Na 500 straneh je opisal del zgodovine nekega obdobja in kraja

Pesnica, ki se nam je zdela v Partljičevi mladinski literaturi večna, kot prostor življenja in živosti, v tem romanu postane prostor, ki se poslavlja, mineva in umira, je dejala Fridlova. Dodala je, da je roman »izredno presunljiv zapis o tem, kako v hitenju skozi vsak dan ne najdemo poti in dialoga do starih in osamljenih ljudi, ki se poslavljajo«.

»Zapisal sem nekaj, za kar se nisem zavedal, da je bil cmok, ki je ležal v meni in sem ga skozi nosil s sabo,« je na predstavitvi knjige dejal njen avtor Tone Partljič. Dodal je, da je ob raziskovanju osebnega odnosa do svojih staršev, še posebej očeta, na 500 straneh popisal tudi del zgodovine nekega obdobja in kraja.

Knjiga o pesnici Makarovičevi

Umetnica Svetlana Makarovič, ki zadnja leta razburja s svojimi izjavami proti Katoliški cerkvi in s čaščenjem rdeče zvezde, je pri osemdesetih letih dobila prvo biografijo z naslovom Luciferka, ki jo je napisala skupaj s publicistom Matejem Šurcem. Sledimo njeni življenjski in ustvarjalni poti, od najzgodnejših dni, kamor seže prvi spomin, do danes. Poznamo njena dela; poezijo, pravljice, šansone, nje pa ne. Makarovičeva govori o bežanjih v otroštvu, iskanjih v odraščanju in zavestni odločitvi za neizprosno samost v zrelih letih. Knjiga vsebuje tudi več kot 50 fotografij ter bibliografijo del Svetlane Makarovič.