Elizabeta Habsburška, tudi Avstrijska (1436–1505), je bila hči Elizabete Luksemburške in vnukinja trojne kraljice Barbare Celjske.

Kot nelepa in neželena nevesta je stopila v dogovorjeni zakon s poljskim kraljem Kazimirjem IV. Jagelonskim. A v sebi je nosila odličnost habsburške dinastije in odločnost svoje babice Barbare Celjske. Rodila je trinajst otrok, ki so v stoletjih sooblikovali evropsko zgodovino in kri Celjanov razširili po mnogih evropskih vladarskih hišah.

Avtorica nas v romaneskni pripovedi popelje na poljski dvor, kjer po bolezni iznakažena habsburška nevesta naleti na hladen sprejem. Z modrostjo in veliko predanostjo si sčasoma pridobi naklonjenost moža, celega dvora in vsega poljskega ljudstva.

Veren zgodovinski prikaz nas popelje s knežjega dvora Celjskih, po usodi kraljice Barbare Celjske in njene hčere Elizabete Luksemburške do glavne osebe Elizabete Habsburške ter usode vseh njenih trinajstih otrok. Mimogrede, z enakim imenom je bolj znana ena druga Elizabeta Habsburška (tudi Elizabeta Bavarska), z vzdevkom Sisi, žena cesarja Franca Jožefa.

Bralec je iz grajskih soban povabljen tudi na ulice Krakova in zgodovinskega Ptuja ter med osebne zgodbe preprostih ljudi, ker so si zadeve človeškega srca v vseh časih podobne.

Sledovi in glasovi Celjskih iz zgodovine niso izginili

Zgodovinar ddr. Igor Grdina je o knjigi zapisal: »Podvigi pripadnikov celjske grofovsko-knežje hiše, ki so mesto ob Savinji naredili za zibelko kraljic, že dolgo vznemirjajo zgodovinarje in umetnike.

A kamor koli se obrne pogled, je eno gotovo: Celjani so bili prvi, ki so politično os v Srednji Evropi naravnali v lego vzhod-zahod ter se začeli odvračati od tradicionalne usmeritve ondotnih dinastij, ki so se širile od severa proti jugu ali obratno.

Roman je po eni strani pripoved o odnosih med ljudmi, po drugi pa freska sveta. Pisateljska imaginacija je historike često opozarjala na spregledano 'temno snov'. Tudi v tem romanu je tako. Sledovi in glasovi Celjskih iz zgodovine niso izginili oziroma zamrli z atentatom na kneza Ulrika leta 1456.

V vedno novih zgodbah o Celjanih je še mogoče odkriti tako za znanost kot za umetnost mikavne in pomenljive vsebine. Kar je, je za zmerom – četudi se konča.«

Tretji roman Zlatke Rakovec Felser

Zlatka Rakovec Felser (1947) je rojena Mariborčanka. Diplomirala je iz psihologije, se v podiplomskem študiju posvetila psihoterapiji in specializirala klinično psihologijo. Leta 1997 je doktorirala in postala univerzitetna profesorica.

Danes je upokojena, za seboj pa ima zavidljivo strokovno kariero v domačem in mednarodnem okolju. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih knjig, veliko se je posvečala znanstveno-raziskovalnemu delu pa tudi pedagoškemu poslanstvu. Prejela je številne nagrade in priznanja.

Mati kraljev je njen tretji roman; Na valovih sreče in pogub. Kraljica Barbara Celjska je izšel leta 2013, Vražja Liza. Čarovnije v zraku pa leta 2017.

Alena Mornštajnová: Tiha leta

Alena Mornštajnová se je po romanu Hana ponovno vrnila v vlogo kronistke novejše zgodovine češkega naroda. Z intimno družinsko zgodbo se je potopila v vse pore češke družbe druge polovice 20. stoletja, ki jo je najprej zaznamovala komunistična in kasneje žametna revolucija, ko se je Češkoslovaška vrnila v liberalno demokracijo.

Pred bralci se kot v izbranih tonih med tišino in glasbo odvrti večgeneracijska zgodba, v kateri Bogdana v odtujenem odnosu do očeta raziskuje zamolčano preteklost družine. Tudi v času največjih družbenih sprememb se razkrivajo intimne tragedije posameznika.

Zaprašen in razglašen klavir v dnevni sobi. Odtujena mačeha in oče, ki skoraj vsak dan vzkipi po nepotrebnem. Umirjajoča babica, ki vnukinjo pokliče s tujim imenom. Neprizanesljivo sporočilo o družinski preteklosti, ki razkriva tragično preteklost ...

Kompleksno intimno dogajanje

Čez Bogdano, nemo dekle, ki raziskuje preteklost svoje družine, je padla tančica zamolčanosti. Po blodnjah umirjajoče babice posumi, da je v preteklosti njene družine prišlo do nepredvidljivega dogodka, ki je spremenil življenja vseh vpletenih.

Dejstva se ji razkrivajo počasi, skupaj z bralcem, ki preko dveh pripovedovalskih glasov potuje med preteklostjo in sedanjostjo, resnico in lažmi, glasbo in tišino.

Roman razkriva kompleksno intimno dogajanje, ki je vseskozi obremenjeno tudi skozi prizmo družbenih sprememb, obenem pa pred bralca postavlja ključna vprašanja razklanosti med dobrim in slabim ter soočenja z odgovornostjo. Zgodba in slog romana proslavljene češke avtorice bosta bralca v napetosti držala do zadnje povedi.

Uspešna češka pisateljica

Alena Mornštajnová, uspešna češka pisateljica, je doštudirala češčino in angleščino na Filozofski fakulteti univerze v Ostravi. Dela kot lektorica angleškega jezika in prevajalka. Leta 2013 je debitirala z romanom Slepi zemljevid, ki je bil v ožjem krogu nominirancev za nagrado češka knjiga 2014. Njen drugi roman Hotelček je izšel leta 2015.

Za roman Hana je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga za najboljše prozno delo preteklega leta.