Zadnji dan Slovenskega knjižnega sejma je založba Družina v Debatni kavarni predstavila roman bolgarskega pisatelja Viktorja Paskova Balada za Georga Henycha. O geniju in sledenju sanjam je v pogovoru z Davidom Ahačičem spregovorila prevajalka romana Namito Subiotto.

Roman Balada za Georga Henycha je izšel v zbirki Pretakanja, njegovo izdajo je podprl Bolgarski državni kulturni sklad. Ideja, da bi roman prevedli v slovenščino, se je rodila bolgarskemu lektorju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Ljudmilu Dimitrovu, ki je bil v stiku s Paskovim, vendar se je uresničila šele deset let po pisateljevi smrti. Njegovo biografsko in avtobiografsko delo, ki je prejelo tudi veliko nagrado v francoskem Bordeauxu, odpira brezčasna filozofska in socialna vprašanja in vprašanja o vrednosti dela.

Mojster uči obrti in etičnih vrednot

Naslovna oseba je resnična, utemeljitelj goslarstva Georg Henych je iz Češke prišel v Bolgarijo, kjer je izdeloval violine in učil svoje naslednike, ki pa so v svojem delu videli predvsem zaslužek. Pripovedovalec v knjigi se nanaša na pisatelja samega, je povedala prevajalka, prav tako mu je ime Viktor, Georg Henych ga imenuje kralj Viktor in je zadnji, ki ga uči, kako izdelovati violine in tudi duhovne strani genija, skromnosti in etičnih vrednot, na kar so njegovi drugi učenci pozabili. Tako bo lahko resnično postal velik, postal bo kralj. Mojster Viktorja nevsiljivo, vendar prepričljivo spodbuja k zvestobi sanjam in samemu sebi.

Vsako delo je pomembno

Prevajalko Namito Subiotto je očaral prav dečkovo opazovanje velikega mojstra. Čeprav je shiran, materialno reven in star, je pokončen in duhovno močen, zato roman ni žalosten, temveč navdaja z upanjem, ki izhaja iz dela, obrti in talenta, pri tem pa tudi iskanja popolnosti ne glede na to, kaj delamo. Tako je izdelovanje majhne violine, kredence kot simbola bogastva in violine d'amore, violine ljubezni za Boga, enako pomembno. Georg Henych uči, da se je treba delu posvetiti, ga opravljati z dušo, popolno, ne površno. Prav izdelovanje kredence, torej delo in ustvarjanje, zbliža družino in jo poveže z mojstrom Henychom, ki ga Viktor vidi kot dedka, ki ga nikoli ni poznal.

Jezik Georga Henycha

Namito Subiotto je navedla težave pri prevajanju govora Georga Henycha, ki ne govori tekoče bolgarsko (najbolje govori, ko je sproščen), temveč vključuje značilnosti češkega jezika. Prevajalka je tako uporabila 3. osebo edine, ki jo Henych uporablja tudi, ko to ni ustrezno, prav tako pozna le moško obliko pridevnika, pomenljivo pa uporablja medmete.

Podobnosti s Cankarjem in Tartinijem

V romanu Balada za Georga Henycha je najti podobnosti s Cankarjem. Oba sta obravnavala revščino, prav posebna pa je metafora klanca. Georg Henych živi v kletnih prostorih pod klancem, na vrhu katerega so katedrale. Ulice so resnične, to je bila najrevnejša četrt Sofije.

Kot je ugotovil Ljudmil Dimitrov, bi lahko podobnosti poiskali tudi s Giuseppejem Tartinijem, prav tako violinistom, sin italijanskih priseljencev, ki je ustvarjal v Piranu, obkrožen z majhnim slovenskim narodom.

Dovolj je tudi prenesti žarek drugim

Ob koncu je prevajalka Namito Subiotto dejala, da nam je Paskov skozi umetnika Georga Henycha sporočil, da nekateri geniji nimajo možnosti, da bi zažareli zunaj svojega okolja, dovolj je že, da svoj žarek prenesejo na druge. »Umetnik se namreč mora izraziti, če čuti to potrebo.«

V pogovoru na knjižnem sejmu smo ugotovili tudi, da se genija ne da naučiti, genij se rodi, sam pa mora zgraditi obsežnost srca in veličino svoje duše.

Foto: Tatjana Splichal

Več v videoposnetku.