Roman o Božjem služabniku Alojziju Kozarju
Roman o Božjem služabniku Alojziju Kozarju
Celjska Mohorjeva družba je izdala roman Lojzeta Kozarja ml. o stricu in duhovniku Alojziju Kozarju ter knjigo Notranjske družine v 18. stoletju, v kateri je Tone Krampač popisal notranjske družine iz šestih župnij.
Alojzij Kozar in cerkev v Odrancih, ki jo je gradil.
Duhovnik Alojzij Kozar je zrastel iz Srebrnega brega in sam postal srebrn
Prekmurski duhovnik Lojze Kozar ml. v romanu Srebrni deček (podnaslov V nebo, prvi del) opisuje, kako Srebrni breg v Prekmurju že tisočletja deli kapljice dežja, po prvi svetovni vojni pa je med Slovenijo in Madžarsko razdelil tudi ljudi. Zaznamoval je tudi življenje dečka, ki je bil rojen ob njem, ki je na tem bregu pasel krave, se igral, stal ob preranem materinem grobu, hodil v šolo, spoznaval ljudi in življenje, potem pa se na ta breg vedno znova vračal.
Alojzij Kozar je zrastel iz Srebrnega brega in sam postal srebrn, dragocen; ker je imel odprte oči za ljudi okoli sebe in za vse tisto, česar oči sploh ne morejo videti, ampak vidi srce.
Njegov nečak in istoimenski pisatelj Lojze Kozar ml. nam s spretno literarno pripovedjo in uvidom v dušo prekmurskega človeka na začetku 20. stoletja prepričljivo naslika Kozarjevo otroštvo in mladost.
Knjiga ob 110. obletnici rojstva Božjega služabnika Alojzija Kozarja
Alojzij Kozar se je rodil v Martinju, kjer je otroštvo preživljal na domači kmetiji. Mati je umrla, ko je bil star tri leta, brat Vendel pa štiri. Odraščal je obdan z nežno ljubeznijo očeta Jurija, tete Julije in babice Elizabete, zaradi česar mu je bilo težko oditi na gimnazijo v Mursko Soboto ter nato na Ptuj.
Še prej pa z malim Lujzekom preromamo kraje od Gornjega Senika do Nedele (Gornji Petrovci) in spoznamo cerkev sv. Ane v Boreči, kjer Lujzek že kot otrok zasliši klic v duhovniški poklic. Tja se po bogoslovnih letih v Mariboru vrnemo na njegovo novo mašo.
Pisatelj nam skozi pripoved spretno predstavi nežno in Bogu predano Lujzekovo dušo, željno znanja, služenja ljudem ter dela za dobro vseh, ob tem pa tudi zgodovinski okvir tega območja med madžarskim in slovenskim jezikom.
Leta 2015 je Kongregacija za zadeve svetnikov izdala dekret, s katerim določa, da se ta srebrni deček Alojzij Kozar odslej imenuje Božji služabnik in da zanj lahko poteka postopek za razglasitev za svetnika.
Knjiga je izšla ob 110. obletnici rojstva Božjega služabnika Alojzija Kozarja.
Notranjske družine v 18. stoletju
Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv.
Iz tega gradiva sta arhivar Tone Krampač in Lovro Šturm napisala knjigo Notranjske družine v 18. stoletju, v kateri je popis notranjskih družin šestih župnij.
Rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici
74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici.
Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki in z osnovnimi podatki o njihovem življenju postali v vsem razumljivi obliki dostopni širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnemu zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev.
Po gorenjskih in ljubljanskih zdaj še notranjske družine
Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.
Najnovejša knjiga Notranjske družine v 18. stoletju vsebuje ohranjene prepise notranjskih družin za zaokroženo območje šestih župnij: Godovič, Hotedršica, Logatec, Polhov Gradec, Rovte in Vrhnika.
Vse razen Godoviča (koprska škofija) so z današnje ljubljanske nadškofije, njihovo območje pa je bilo tedaj večje od sedanjih župnij z istim imenom.
Tone Krampač je pripravil tudi identifikacijo slovenskih krajevnih imen in gospostev ter pregledni seznam gospostev, zgodovinar dr. Stane Granda pa je o popisu notranjskih družin prispeval poglobljeno in strukturno razčlenjeno predstavitev po posameznih župnijah.
Knjigi so dodani tudi pregledni seznami in kazalo slovenskih krajevnih imen ter krajši priročni slovarček najpogostejših latinskih in nemških izrazov.
