Rok Metličar. FOTO: Miha Lokovšek.


Letos se je že v začetku februarja neizmerno razveselil velikonočnice, zacvetela je nenavadno zgodaj, ko je bil ponekod še sneg. Vijolični cvet pri nas zaščitene rastline ima celjska škofija v svojem grbu; cvetlica, njeni največji rastišči sta na območju Slomškove Ponikve in na Boču, je »znamenje novih časov, simbol vstajenja«, piše na spletni strani škofije.

Ne da bi vedel, kakšne »nove čase« prinaša letos, je na sprehodih naredil desetine vijolično-cvetnih fotografskih posnetkov.

V prvih dneh marca pa se je razveselil: papež Frančišek je imenoval novega celjskega škofa, nuncij Jean Marie Speich pa je v navzočnosti novoimenovanega škofa Maksimilijana Matjaža novico razglasil prav v njegovi župniji Laško.

Po dveh letih in pol bo Rok Metličar od konca maja naprej na lastno veselje razrešen službe škofijskega upravitelja in spet »samo« to, kar je že dobra tri desetletja najraje: duhovnik za ljudi in med ljudmi.

Ime Rok ni smelo v rojstni list

Roku Metličarju je življenje pisalo vse prej kot z ravnimi črtami že od rojstva naprej. Starša, ki sta družino preživljala le s kmetijo, sta težko sprejela še peto življenje, zapletlo pa se je že pri izbiri imena.

»Če bo fantek, bo Rok,« sta bila soglasna, ko se je mama iz Šmarja z avtobusom odpeljala rodit v celjsko bolnišnico. A po rojstvu babica ni hotela vpisati imena v rojstni list, prepričevala je mamo, naj prizanese otroku, češ da ga bo s tem zaznamovala s cerkvenim, svetniškim imenom. Tako je bil do odhoda iz porodnišnice voden pod številko.

»Mamo je to zaznamovalo, sam pa sem že od malega ponosen na ime in svojega zavetnika, ki ima svojo cerkev na hribu nad Šmarjem. Res pa je, da sem bil od skoraj tisoč otrok v šmarski osnovni šoli edini Rok in še danes se mi dogaja, da se ozrem, ko kdo zakliče Rok,« pove laški župnik.


FOTO: Arhiv Družine.

Smrti bližnjih v najstniških letih

Misel na duhovništvo se mu je znova prebudila ob preizkušnjah v najstniških letih. Ko je bil star štirinajst let, se je v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil njegov devet let starejši brat, in ko še ni bil polnoleten, je v nesreči z delovnim strojem umrl še oče.

»Več sem razmišljal o smrti, kot je običajno za najstnika. Obdobje žalovanja je trajalo dolgo,« se spominja. Vpisal se je na srednjo trgovsko šolo, tudi zato, da je lahko čim več pomagal na domačiji, po odsluženi vojaščini pa se je zaposlil kot trgovec. A misel na duhovni poklic mu ni dala miru in potrkal je na vrata bogoslovja.

»Čeprav sem v času študija zaznaval pomanjkanje gimnazijskega znanja, primanjkljaj v znanju jezikov pa je ostal do danes, sem hvaležen za trgovske veščine, delo z ljudmi. Trgovec zna poslušati, klasična vzgoja trgovske šole je jasna: stranka ima vedno prav. Ta izkušnja me spremlja tudi pri mojem duhovniškem poslanstvu.«

Vsako jutro na Humu – s fotoaparatom

Duhovniško službo je Rok Metličar opravljal od zasavskih Brežic do Slovenskih Konjic pod Pohorjem, na romarski Sladki Gori in zadnje skoraj poldrugo desetletje v Laškem. »Povsod poženem korenine in od vsakega kraja se težko poslovim,« pravi celjski škofijski upravitelj, ki mu življenje po svoje kroji tudi bolezen, ima namreč sladkorno bolezen.

»Ne vem, koliko časa bom še hodil, že pred leti sem imel napotnico za menjavo kolena, pa so rekli, naj še zdržim vsaj do 60. leta. In pred leti sem za kratek čas oslepel, med mašo mi je povsem izginil vid,« pripoveduje in ponovi, kar rad reče v pogovoru z Laščani: »Veste, Bog si tudi s klumpom pomaga.«

Moč za vsakdanje delo mu dajejo, pravi, tudi jutranji vzponi na Hum, skoraj vsak dan se še pred zoro ob molitvi rožnega venca povzpne nanj in zvrha blagoslovi prebivalce župnije, enajstih dekanij in škofije. V velikem laškem župnišču živi v skupnosti še s tremi duhovniki, skupaj upravljajo več župnij v dekaniji.

Novi škof v škofiji s povprečno starostjo duhovnikov 62 let in povsem brez »podmladka« ne bo imel lahkega dela, pravi. »Veselimo se ga, stali mu bomo ob strani. Prišel je kot velikonočnica – vzbrsti tam in takrat, ko se zdi, da je vse mrtvo.«


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (14/2021).

Preberite še:
- Rok Metličar: »Potrkal je na vrata tabernaklja«
- Dr. Maksimilijan Matjaž je novi celjski škof
- M. Matjaž: »O oznanilu v sodobnih Korintih«
- »Veselje v Celju je neizmerno«