Skladno s tretjim odstavkom 163. člena Ustave in s prvim odstavkom 10. člena Zakona o Ustavnem sodišču predsednika izmed sebe s tajnim glasovanjem z večino vseh glasov izvolijo ustavni sodniki za dobo 3 let, volitve pa morajo biti opravljene pred iztekom mandata trenutnega predsednika. Če v 1. krogu nihče od kandidatov ni izvoljen, se v drugega uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov.

Še volitve novega podpredsednika

Predvidoma sredi novembra čakajo ustavne sodnike še ene volitve z enakim postopkom kot danes, in sicer novega podpredsednika US, saj je doslej to funkcijo opravljal ravno prihodnji predsednik dr. Rok Čeferin, in to od 16. decembra 2021. Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil dobri dve leti prej, 28. septembra 2019.

Nasledil bo Mateja Accetta

Čeferin bo na čelu ustavnega sodišča nasledil prof. dr. Mateja Accetta, 12. predsednika US doslej, ki je bil za prvega med enakimi izvoljen 8. novembra 2021, dva meseca pozneje – 16. decembra – pa je nastopil triletni mandat. Danes bi lahko postal prvi ustavni sodnik, ki bi bil ponovno izvoljen za predsednika, kar pa se ni zgodilo.

Kaj počne predsednik US?

Kot je zapisano v 8. členu Poslovnika Ustavnega sodišča, predsednik poleg opravljanja sodniške funkcije še: usklajuje delo US; sklicuje in vodi obravnave in seje; podpisuje odločbe in sklepe US, kolikor ni s poslovnikom določeno drugače; skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi in za sodelovanje z ustavnimi sodišči drugih držav in z mednarodnimi organizacijami.

Kakšne posebne teže pa zgolj zato, ker je predsednik, nima. Njegova teža je večja ali manjša, pač odvisna od njegovega znanja, osebnosti, izpričane neodvisnosti in še česa, ne pa od funkcije.

Samostojno in na podlagi sklepov in usmeritev

Obenem predsednik Ustavnega sodišča po poslovniku tudi nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave in opravlja druge naloge skladno z Ustavo, zakonom, s poslovnikom in z drugimi akti US. Predsednik opravlja svoje naloge samostojno in na podlagi sklepov in usmeritev, ki jih sprejme Ustavno sodišče, še piše v 8. členu Poslovnika.

Večji problem je, kdo je izvoljen za ustavnega sodnika

Pogovarjali smo se z nekdanjim ustavnim sodnikom, ki ni prepričan, da ta izvolitev pomeni kaj posebnega, saj problem po njegovem ni v tem, kdo je izvoljen za predsednika Ustavnega sodišča, temveč v tem, kdo je izvoljen za ustavnega sodnika. Izvolitev za predsednika, v primerjavi z izvolitvijo za ustavnega sodnika, nima kakega posebnega sporočila, je prepričan.

Avtomatično primeren za predsednika

Opozoril je, da je bilo v zadnjih letih kar nekaj odločitev Ustavnega sodišča – oziroma »večine« ustavnih sodnikov v njem –, ki so bile z njegovega vidika in z vidika mnogih sporne, a dodal, da ko je nekdo izvoljen za ustavnega sodnika, je tudi domala avtomatično primeren za to, da neko triletno obdobje deluje tudi kot predsednik, primus inter pares.

Njegova teža ni odvisna od funkcije

»Kakšne posebne teže pa zgolj zato, ker je predsednik, nima. Njegova teža je večja ali manjša, pač odvisna od njegovega znanja, osebnosti, izpričane neodvisnosti in še česa, ne pa od funkcije,« je strasti pomiril naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan.

Ko je nekdo izvoljen za ustavnega sodnika, je tudi domala avtomatično primeren za to, da neko triletno obdobje deluje tudi kot predsednik, primus inter pares.

Kdo je Rok Čeferin?

Kdo je dr. Rok Čeferin (1964)? Prihaja iz verjetno najbolj znane slovenske odvetniške družine – oče Peter je namreč ustanovitelj Odvetniške pisarne Čeferin, brat Aleksander pa predsednik Evropske nogometne zveze UEFA, ki se že dlje časa omenja kot eden od potencialnih novih obrazov slovenske politične levice.

Sodeloval pri pripravi komentarja Kazenskega zakonika

Rok Čeferin je leta 1989 diplomiral in leta 2012 doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti. Je avtor več člankov in znanstvene monografije Meje svobode tiska v sodni praksi US in ESČP. Leta 2018 je sodeloval pri pripravi komentarja Kazenskega zakonika, leto pozneje pa ga je minister za kulturo imenoval v Strokovno komisijo za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o medijih.

Očitki Čeferinu

Med Čeferinovimi spornimi ravnanji gre omeniti primer pritožbe Jernejčevih (lastnikov zemljišča na trasi razvpitega kanala C0) na US proti razlastitvi, ki jo je tričlanski senat zavrnil, vendar pa se Čeferin – enako kot ustavna sodnica Špelca Mežnar – ni izločil iz odločanja, čeravno je tesno povezan z Odvetniško družbo Čeferin, močno prepleteno z družino župana Zorana Jankovića, s katerim so Jernejčevi že dlje v sodnem sporu.

Ni se izločil

In že prej: državno odvetništvo je 24. marca 2021 prejelo pritožbo ESČP v zadevi Kodrič proti Sloveniji. Odvetniška zbornica Slovenije je namreč leta 2014 zavrnila vpis odvetniškega kandidata Petra Kodriča v imenik odvetniških kandidatov, član UO zbornice, ki je to izglasoval, pa je bil tedaj tudi Čeferin. Ko je kandidat pozneje vložil ustavno pritožbo, jo je US leta 2019 zavrnilo – in v senatu je bil znova Čeferin.

Problem ni v tem, kdo je izvoljen za predsednika Ustavnega sodišča, temveč v tem, kdo je izvoljen za ustavnega sodnika.