Letos slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika izjemoma praznujemo 23. junija, saj je 24. junija slovesni praznik Srca Jezusovega, zato se liturgično praznovanje prestavi na dan prej.

Janezova vloga je bila ob prehodu iz stare v novo zavezo tako pomembna, da jo je napovedal že prerok Malahija: »Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj« (Mal 3,1). Na to napoved se navezujejo Jezusove besede iz Matejevega evangelija, kjer o Janezu pravi: »Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika« (Mt 11,10).

Ottavio Vannini: Janez Krstnik pokaže Jezusa. FOTO: Wikipedija

V cerkvenem koledarju se spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: na božič praznujemo Jezusovo rojstvo, rojstvo njegove matere Marije pa praznujemo 8. septembra. Edini svetnik, katerega rojstva se še spominjamo s posebnim praznikom, je prav Jezusov predhodnik Janez.

Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv.

Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan. 

Še posebej pa Janezu Krstniku pristoji »vzdevek« Krstnik zato, ker je krstil Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. O tem dogajanju lahko beremo v Markovem, Matejevem in Lukovem evangeliju.

Trata – Gorenja vas, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. FOTO: Ivo Žajdela

Janezu Krstniku je na Slovenskem posvečenih kar 86 cerkva (pri čemer je treba upoštevati, da praznujemo tako njegovo zemeljsko rojstvo 24. junija kot tudi njegovo mučeniško smrt in rojstvo za nebesa 29. avgusta), več naših cerkva je posvečenih le še sv. Nikolaju (117) in Marijinemu vnebovzetju (107).

Pri večerni molitvi bogoslužnega branja je na današnji praznik naslednja uvodna molitev:

Pesem slovesno Janezu zapojmo, / rojstvo njegovo danes počastimo, / s svojo naj prošnjo nas varúje vsega, / kar nas oskrunja.

Angel prišel je in očetu rekel, / da se otrok mu bo rodil kot prerok, / in mu življenja tek je napovedal / v službi Gospoda.

Zdvomil je oče, ni verjel Gospodu, / v znamenje zgubil dar je govorjenja, / dokler obljube z Janezovim rojstvom / Bog ni izpolnil.

Sreča Gospoda že pred svojim rojstvom, / ki ga Devica nosi še pod srcem, / mati njegova ga v navdihu Božjem / srečna oznanja.

Kresovanja so razširjena povsod po Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

Na predvečer praznika, 23. junija, so pri nas in tudi drugod v navadi tako imenovana kresovanja, ki izvirajo iz poganskega izročila, ko so se naši predniki priporočali bogu Kresniku za dobro letino. Nekdaj je veljal ta dan za najdaljši dan v letu, čeprav je astronomsko to že 21. junij. 

Na Rožniku nad Ljubljano ima kresovanje še prav poseben pomen, saj vsako leto ta večer razglasijo najboljši roman preteklega leta in ga ovenčajo z nagrado, imenovano kresnik, ki jo vse od leta 1991 podeljuje časopisna hiša Delo.