V slikarskih delih s. Tine Dajčer se jasno kaže, da čuti umetnost in redovništvo kot eno in isto poklicanost – da je njeno likovno ustvarjanje predvsem služenje in jo v umetnosti vodi služeča, redovniška drža; pri svojem poslanstvu se posveča otrokom in mladim, o čemer pričajo tudi slikarska dela iz zadnjega obdobja njenega ustvarjanja, ki se sporočilno navezujejo na bivanjska vprašanja, stiske in iskanja mladih ter na vprašanja, ki se jim odrasli nikakor ne smemo izogniti, kako jim prisluhniti, biti ob njih in z njimi. Ob razstavi, ki jo je naslovila Rojstvo besede, je napisala tudi istoimensko pesem:

Med štiri stene ujeta beseda./ Neizgovorjena./ Zaprta vrata nekega doma./ Nemiren strah, koraki odhoda./ Tišina, tišina, tesnoba./ A čez mnogo mnogo let,/ ko srce zazna uho,/ kjer bolečina je lahko izgovorjena,/ vrata znova se odpro/ in beseda je rojena.

»Sestra Tina v sebi čuti željo, da bi hodila skupaj s tistimi, ki iščejo, ki ne vedo, kako bi se izrazi...