Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Rogovje kot statusni simbol in orožje

Za vas piše:
Lejla Krk
Objava: 28. 09. 2022 / 09:47
Oznake: Zgodovina
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 28.09.2022 / 15:21
Rogovje kot statusni simbol in orožje
FOTO: I. E.

Rogovje kot statusni simbol in orožje

Nekoč so v naših gozdovih živeli velikani, kot sta bila izumrli tur in zober, ki še živi v varovanih območjih na Poljskem in v živalskih vrtovih ter rezervatih v Evropi. Vpliv civilizacije pa še ni spravil na kolena velikega prežvekovalca, ki je po izginotju prej omenjenih velikanov prevzel primat v velikosti in teži.

Navadni jelen (Cervus elaphus) je prebivalec listnatih in mešanih gozdov Evrazije. Zanesli so ga tudi v Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Ameriko. Za jelena je najbolj značilno rogovje, s katerim se ponašajo samci. Za razliko od rogov goveda, koz in antilop, ki rastejo na koščeni osnovi in so stalni, rogovje jelenjadi vsako leto odpade, naslednje leto pa ga zamenja novo, bogatejše za en parožek. Novo rogovje zraste v dobrih treh mesecih, v času najbolj intenzivne rasti tudi 6 cm na dan. Ko raste, je rogovje mehko in prepredeno z žilami. Močno je oživčeno in občutljivo, zato gre v tistem času jelen zelo previdno skozi gozd, da ne bi veje zadevale v mlado, še žametno rogovje, ker bi ga to lahko bolelo. Julija žametna obloga odpade. Jelen jo z drgnjenjem rogovja ob vejevje pospešeno odstranjuje, ostanki krvi in lubje pa rogovje značilno obarvajo. V času, ko jim rogovje raste, se jeleni borijo med seboj tako, da se postavijo na zadnje noge in se s sprednjimi nog...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh