Rodica
Objava:
29. 07. 2016 / 08:06
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:16
Rodica
Vsebina:
Rodica je poleg Črne prsti najbolj znana vzpetina v vzhodnem delu Tolminsko-bohinjskih gora. Zasluge za njeno priljubljenost ima tudi duhovnik Vinko Kobal, ki je udeležence duhovnih vaj v Stržišču redno peljal na njen vrh. Mi se bomo tokrat le deloma držali »njegove« poti, saj bomo vzpon začeli v slikoviti vasi Rut visoko nad dnom Baške grape. hod proti Krnu, Komni in hotelu na Voglu. Nazadnje se z vrhov spustimo še v dolino: na severu do Bohinjskega jezera, na jugu pa v vasi Rut in Grant, ki sta kot oazi sredi temnih gorskih gozdov.
Rut leži na polici ob južnem vznožju Tolminsko-bohinjskih gora na nadmorski višini 671 metrov. Nastal je v 13. stoletju, ko so to območje poselili priseljenci iz Tirolske. Bil je središče takrat nastalih vasi. Leta 1900 je imel 287 prebivalcev, v začetku lanskega leta pa le še 42. Mogočne zidane hiše v Rutu se stiskajo k župnijski cerkvi sv. Lamberta, ki je v virih omenjena že sredi 14. stoletja. V njenem zavetju stoji ena najmogočnejših lip na Slovenskem. Visoka je 25 metrov, njeno deblo ima obseg 830 centimetrov. V starih časih je pod njo vaški sodnik razsojal spore med vaščani, danes pa je zavarovana kot naravni spomenik.
Planinci, ki se na Rodico odpravijo z južne strani, se iz vasi Rut navadno odpeljejo še nekaj kilometrov naprej po gozdni cesti. Mi pa ne bomo sledili tej modi in bomo šli vso pot peš.
Od mogočne lipe krenemo po cesti mimo gasilskega doma na zgornji konec vasi. Spotoma pri studencu natočimo vodo, saj pozneje ne bomo imeli več te možnosti. Približno sto metrov po tistem, ko cesta izgubi asfaltno prevleko, prispemo do kažipota. Pri njem zavijemo navkreber na široko gozdno pot, ki se potegne mimo pašnika in spremeni v prijetno stezo. Markacije ob njej so precej obledele, vendar je dobro uhojena in ji ni težko slediti.
Malo pozneje dvakrat prečkamo širšo pot in višje še gozdno cesto. Nad njo zavije peščena pot desno, mi pa nadaljujemo naravnost skozi gosto travo. Pot se kmalu razširi. Z nje zavijemo rahlo desno navkreber na stezo, ki prečka kolovoz, zavijuga navkreber in se pridruži široki kamniti poti. Če ta popis razpotij in ovinkov berete doma, se ob njem gotovo dolgočasite, na izletu pa vam utegne prihraniti precej slabe volje in časa, saj je v tem delu vzpona največ orientacijskih zadreg.
Široka kamnita pot nas hitro pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi steza na Rodico. Ta se najprej potegne proti vzhodu, nato pa daleč na zahod. Drevje se razmakne ter prepusti mesto ruševju in pisanemu planinskemu cvetju. Tu so kranjske lilije, glavinci, repuši, sternbergovi klinčki, perunike in cvetlica iz spodnje križanke, pozneje opazimo tudi vretenčaste ušivce, pogačice, ranjak in celo planike. Bela steza vijuga navkreber in se vztrajno približuje robu, nad katerim drsijo jadralni padalci. Slabe tri ure po odhodu iz Ruta se pobočje prelomi. Pred nami se pokaže kažipot, za njim pa vrh Rodice.
Četrt ure pozneje stojimo ob kovinski skrinjici z vpisno knjigo in panoramski plošči. Razgled je veličasten. Na severu se dviga Triglav, ki ga obdaja množica belih vršacev. Za njimi se vlečejo Karavanke s Kepo in Stolom, ki jim sledimo vse tja do Kamniško- Savinjskih Alp. Greben Tolminsko- bohinjskih gora se od Rodice nadaljuje na vzhod proti Črni prsti. Z njega nam pogled odjadra do Blegoša, Porezna in Pot je v zgornjem delu zelo slikovita in razgledna. Kojce, potem se obrnemo na za- Rut in Grant
OSNOVNI PODATKI
Rodica (1966 m)
Izhodišče: Rut.
Dostop: V Rut pripelje približno šest kilometrov dolga cesta iz naselja Koritnica na dnu Baške grape. V to dolino lahko prispemo iz Škofje Loke čez Železnike in Petrovo Brdo, iz Idrije po dolini Idrijce ter iz Tolmina ali Nove Gorice skozi Most na Soči.
Višinska razlika: 1290 m.
Dolžina vzpona: 3 ure.
Kratek opis poti: Od lipe v Rutu krenemo po cesti na zgornji konec vasi. Ko asfaltno prevleko zamenja makadam, zavijemo na gozdno pot, ki se čez uro in četrt združi s potjo iz Stržišča. Malo pozneje se drevje razmakne, mi pa se med ruševjem in cvetjem vzpnemo na greben Tolminsko- bohinjskih gora. Vrh Rodice je že pred nami in ga dosežemo v četrt ure. V spodnjem delu so markacije precej blede, zato je potrebna pazljivost. Zaradi precejšnje višinske razlike je izlet kar naporen.
Zemljevid: Kobarid Nadiške doline Tolmin, 1 : 55.000.
NEDELJSKA MAŠA V cerkvi sv. Lamberta v Rutu je nedeljska maša ob 8. uri, v cerkvi sv. Ane v Grahovem ob Bači pa ob 9.30.
Rodica je poleg Črne prsti najbolj znana vzpetina v vzhodnem delu Tolminsko-bohinjskih gora. Zasluge za njeno priljubljenost ima tudi duhovnik Vinko Kobal, ki je udeležence duhovnih vaj v Stržišču redno peljal na njen vrh. Mi se bomo tokrat le deloma držali »njegove« poti, saj bomo vzpon začeli v slikoviti vasi Rut visoko nad dnom Baške grape. hod proti Krnu, Komni in hotelu na Voglu. Nazadnje se z vrhov spustimo še v dolino: na severu do Bohinjskega jezera, na jugu pa v vasi Rut in Grant, ki sta kot oazi sredi temnih gorskih gozdov.
Rut leži na polici ob južnem vznožju Tolminsko-bohinjskih gora na nadmorski višini 671 metrov. Nastal je v 13. stoletju, ko so to območje poselili priseljenci iz Tirolske. Bil je središče takrat nastalih vasi. Leta 1900 je imel 287 prebivalcev, v začetku lanskega leta pa le še 42. Mogočne zidane hiše v Rutu se stiskajo k župnijski cerkvi sv. Lamberta, ki je v virih omenjena že sredi 14. stoletja. V njenem zavetju stoji ena najmogočnejših lip na Slovenskem. Visoka je 25 metrov, njeno deblo ima obseg 830 centimetrov. V starih časih je pod njo vaški sodnik razsojal spore med vaščani, danes pa je zavarovana kot naravni spomenik.
Planinci, ki se na Rodico odpravijo z južne strani, se iz vasi Rut navadno odpeljejo še nekaj kilometrov naprej po gozdni cesti. Mi pa ne bomo sledili tej modi in bomo šli vso pot peš.
Od mogočne lipe krenemo po cesti mimo gasilskega doma na zgornji konec vasi. Spotoma pri studencu natočimo vodo, saj pozneje ne bomo imeli več te možnosti. Približno sto metrov po tistem, ko cesta izgubi asfaltno prevleko, prispemo do kažipota. Pri njem zavijemo navkreber na široko gozdno pot, ki se potegne mimo pašnika in spremeni v prijetno stezo. Markacije ob njej so precej obledele, vendar je dobro uhojena in ji ni težko slediti.
Malo pozneje dvakrat prečkamo širšo pot in višje še gozdno cesto. Nad njo zavije peščena pot desno, mi pa nadaljujemo naravnost skozi gosto travo. Pot se kmalu razširi. Z nje zavijemo rahlo desno navkreber na stezo, ki prečka kolovoz, zavijuga navkreber in se pridruži široki kamniti poti. Če ta popis razpotij in ovinkov berete doma, se ob njem gotovo dolgočasite, na izletu pa vam utegne prihraniti precej slabe volje in časa, saj je v tem delu vzpona največ orientacijskih zadreg.
Široka kamnita pot nas hitro pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi steza na Rodico. Ta se najprej potegne proti vzhodu, nato pa daleč na zahod. Drevje se razmakne ter prepusti mesto ruševju in pisanemu planinskemu cvetju. Tu so kranjske lilije, glavinci, repuši, sternbergovi klinčki, perunike in cvetlica iz spodnje križanke, pozneje opazimo tudi vretenčaste ušivce, pogačice, ranjak in celo planike. Bela steza vijuga navkreber in se vztrajno približuje robu, nad katerim drsijo jadralni padalci. Slabe tri ure po odhodu iz Ruta se pobočje prelomi. Pred nami se pokaže kažipot, za njim pa vrh Rodice.
Četrt ure pozneje stojimo ob kovinski skrinjici z vpisno knjigo in panoramski plošči. Razgled je veličasten. Na severu se dviga Triglav, ki ga obdaja množica belih vršacev. Za njimi se vlečejo Karavanke s Kepo in Stolom, ki jim sledimo vse tja do Kamniško- Savinjskih Alp. Greben Tolminsko- bohinjskih gora se od Rodice nadaljuje na vzhod proti Črni prsti. Z njega nam pogled odjadra do Blegoša, Porezna in Pot je v zgornjem delu zelo slikovita in razgledna. Kojce, potem se obrnemo na za- Rut in Grant
OSNOVNI PODATKI
Rodica (1966 m)
Izhodišče: Rut.
Dostop: V Rut pripelje približno šest kilometrov dolga cesta iz naselja Koritnica na dnu Baške grape. V to dolino lahko prispemo iz Škofje Loke čez Železnike in Petrovo Brdo, iz Idrije po dolini Idrijce ter iz Tolmina ali Nove Gorice skozi Most na Soči.
Višinska razlika: 1290 m.
Dolžina vzpona: 3 ure.
Kratek opis poti: Od lipe v Rutu krenemo po cesti na zgornji konec vasi. Ko asfaltno prevleko zamenja makadam, zavijemo na gozdno pot, ki se čez uro in četrt združi s potjo iz Stržišča. Malo pozneje se drevje razmakne, mi pa se med ruševjem in cvetjem vzpnemo na greben Tolminsko- bohinjskih gora. Vrh Rodice je že pred nami in ga dosežemo v četrt ure. V spodnjem delu so markacije precej blede, zato je potrebna pazljivost. Zaradi precejšnje višinske razlike je izlet kar naporen.
Zemljevid: Kobarid Nadiške doline Tolmin, 1 : 55.000.
NEDELJSKA MAŠA V cerkvi sv. Lamberta v Rutu je nedeljska maša ob 8. uri, v cerkvi sv. Ane v Grahovem ob Bači pa ob 9.30.
