Rezultat staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in pojavov novih virusov je vse večji delež BDP-porabe za zdravje. Rešitev za preveliko izčrpanost zdravstvenih delavcev in reševanje problematike njihovega pomanjkanja bo treba iskati v uvajanju novih tehnologij in rešitev s pomočjo umetne inteligence.

Vizija velikega pilotnega projekta HosmartAI je vzpostavitev močnega, učinkovitega, trajnostnega in vzdržljivega sistema evropskega zdravstvenega varstva. FOTO: UKC Maribor

Umetna inteligenca v pomoč

Predmet projekta je prijazna robotka Frida, ki se bo neposredno vključevala v delo na dveh oddelkih Klinike za kirurgijo, Oddelku za torakalno kirurgijo in Kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo.

Vloga robota v bolnišnici

Frida je prvi takšen projekt na svetu, s katerim pilotsko uvajajo humanoidnega robota. Imenujejo ga kot socialni robot v pomoč zdravstvenemu osebju. »Ne gre za robota, ki bi kogar koli zamenjal, temveč za robota, ki lahko nudi sestram in zdravnikom pomembne informacije,« je na novinarski konferenci povedal vodja projekta Vojko Flis. Robot lahko izvede na bolniku nekatere meritve in poizvedovanja, te podatke shrani v elektronski zapis ter jih na viziti predstavi zdravstvenim delavcem in jim s tem prihrani dragocen čas za delo z ljudmi.

Simulacija robotke Frida. FOTO: UKC Maribor

Zaenkrat se bo robotka le uvajala, saj je klinično okolje zaradi svoje nepredvidljivosti zelo zahtevno, predvidoma jeseni pa naj bi jo testirali pri prvih pravih bolnikih. »Frida se še vedno uči. Iz varnostnih razlogov ima za hrbtom vedno nekoga, ki pazi, kaj počne. Ko se bo dovolj dobro naučila, pa se bo lahko začel še drugi pilotski projekt, to je delo v nadzorovanem okolju z bolniki,« je še dejal Flis.

Obenem bo robotka komunicirala z bolnikom. Z njim se pogovarja v slovenskem jeziku, na primer o počutju, in nato te podatke shranjuje. Bolniku lahko kaže dihalne in druge vaje ter mu pomaga dostopati do informacij na svetovnem spletu ali vzpostavljati stik na daljavo s svojci. To je uporabno še posebej pri starejših bolnikih.

FOTO: UKC Maribor

Znanost in tehnologija lahko izboljšata kakovost življenja, vendar naj tehnološki napredek spremlja tudi napredek v skrbi za sočloveka, vrednote in spraševanje vesti. (Papež Frančišek)

Etična vprašanja

Vse pogostejše umeščanje tehnik umetne inteligence v proizvode, postopke in odločitve, s katerimi smo ljudje neposredno povezani in odvisni, odpira različna družbena vprašanja in etične izzive. Nanje so poskušali odgovarjati na pogovornem večeru, ki je bil v organizaciji Teološke fakultete izveden v Ljubljani 3. februarja letos prek Zooma. Na vprašanja sta odgovarjala Jonas Miklavčič (ukvarja se z umetno inteligenco) in Stjepan Štivić (ukvarja se z etičnimi dilemami kiborgizacije). Oba sodelujeta pri novem Centru za na človeka osrediščeno umetno inteligenco in etiko novih tehnologij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknila sta se dveh specifičnih problematik: etičnih dilem, ki se postavljajo ob uporabi umetne inteligence, in etične dileme kiborgizacije oziroma izpopolnjevanja človeka z mehanskimi vstavki v telo.