V ameriške kinematografe danes prihaja zgodovinski film z naslovom »Risen« (»Vstali«), ki pripoveduje zgodbo Kristusovega vstajenja skozi oči rimskega vojaka, ki se je prisiljen soočiti z dogodki po Jezusovi smrti. Film po besedah glavnega igralca Josepha Fienessa vsebuje elemente novih priložnosti, odpuščanja in odrešenja in je primeren tako za verno kot tudi neverno občinstvo.

O filmu so se na široko razpisali tudi ameriški katoliški spletni mediji, med njimi priljubljen katoliški spletni portal Aleteia, ki v filmu izpostavlja vlogo svetega Jerneja.



Imena dvanajstih apostolov so v Novi zavezi navedena štirikrat, po enkrat v evangelijih po Mateju, Marku in Luku in nato znova v Apostolskih delih. To manj pomembno podrobnost velja izpostaviti zgolj zato, ker je edino na teh štirih seznamih v Svetem pismu omenjeno ime svetega Jerneja. Razen podatka o imenu in dejstva, da je bil eden izmed dvanajsterih, o Jerneju pravzaprav ni kaj dosti znanega. Kljub takšni anonimnosti pa so se ustvarjalci filma »Risen« odločili, da priljubljenemu svetniku namenijo kar nekaj minut na filmskem platnu in rečemo lahko, da so Jerneja predstavili kot moža, ki je bil malce čez les.

Tako si vsaj domišlja rimski vojak Klavij (Joseph Fiennes), ki se je pravkar vrnil iz bitke, ravno ob pravem času, da je še lahko priča Jezusovemu križanju. Poncij Pilat (Peter Firth) mu naloži nezavidljivo nalogo, naj poišče pogrešano truplo samooklicanega odrešenika, potem ko Jezus po smrti izgine iz groba. Pilat je zaskrbljen, da bi lahko Jezusovi učenci, misleč, da je Nazarenčan resnično vstal od mrtvih, zbrali dovolj poguma in se uprli Rimljanom ter povzročili nemire ravno v času, ko je Pilat nujno želel dokazati Rimu, da ima vse stvari pod nadzorom. In tako Pilat svojemu najljubšemu vojaku naroči, naj se gre detektiva, Klavij pa na zaslišanje privede Jerneja (Stephen Hagan).

Le delna resnica je, če rečemo, da se Jernejevo vedenje Klaviju zdi nenavadno. Navdušeni vzkliki apostola vojaka prepričajo, da so Jezusovi učenci gotovo omamljeni, da imajo oprane možgane, duševne motnje, ali pa kar kombinacijo vsega naštetega. Gledalci filma seveda razumemo šalo, in ko Jernej lahkomiselno oznanja, da je Jezusovo vstajenje spremenilo vse, le tiho prikimavamo, da je to res, obenem pa se malce zabavamo na račun Klavijeve zbeganosti.



Lastnost, po kateri se »Risen« razlikuje od prejšnjih epskih upodobitev svetopisemskih zgodb, je humor, ki se ponavlja skozi vso zgodbo. Seveda smo gledalci priče krutim trenutkom, kot sta denimo bitka in prizori križanja v začetku filma, zaradi česar si film zasluži oznako, da ni primeren za otroke, mlajše od 13 let. Toda tem prizorom sledi niz šal in dovtipov, ki se razteza skozi celoten film. Vzemimo stražarje, ki naj bi varovali Jezusov grob, katerih protesti nas spomnijo na burkeže, ki kopljejo grobove v Hamletu, ali pa ponavljajočo se šalo o nenamerni poškodbi noge svetega Petra. Film »Risen« nam torej ne prinaša zgolj še ene pobožne upodobitve zgodovinskih dogodkov, ampak si vzame čas, da nas spomni, kako so bile osebe, o katerih beremo v Svetem pismu, resnični ljudje, ki so se, tako kot večina izmed nas, radi tudi pošalili.

V središču zgodbe pa ostaja lik Klavija in njegovo potovanje je zelo resno. Klavij je z vsem srcem vdan bogu vojne, Marsu, njegovo poizvedovanje o izginotju Jezusovega trupla pa ga počasi pripravi do tega, da začne dvomiti v svoja nekdanja prepričanja. Glede tega »Risen« malce spominja na film »The Robe«, svetopisemsko klasiko iz leta 1953, v katerem Richard Burton igra rimskega tribunala, ki si podobno želi izvedeti več o človeku, ki ga je križal. Fiennesov Klavij sicer ostaja večji dvomljivec kot Burtonov Marcello, tudi po tem, ko je priča nekaterim otipljivim čudežem. V tem je morda viden odsev našega časa, v katerem tudi najjasnejši dokaz o Božji resnici večinoma naleti na precej oprezno posvetno oko.

Film »Risen« je odlično režiral Kevin Reynolds (ki ga poznamo po filmih Robin Hood: princ tatov in Grof Monte Cristo), k ogledu pa vabi tudi izvrstna igra Josepha Fiennesa (Zaljubljeni Shakespeare). Gledalčevo zanimanje ob ogledu ne pojenjuje, saj se zgodba na nobenem mestu ne vda nepotrebni čustvenosti, ki je pokopala že toliko filmov z versko vsebino. Gre za odličen dodatek zbirki svetopisemskih filmov, še posebej če so vam všeč takšni, v katerih si lahko nekatere izmed svojih najljubših svetnikov ogledate z nagajivim nasmehom na prešernih obrazih.

Vir: www.aleteia.org / CNA
Foto: Aleteia / splet