Na pobudo slovenskih raziskovalcev antičnega in novoveškega stekla s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Narodnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Maribor in Pokrajinskega muzeja Celje je v Sloveniji nastal projekt Po stekleni poti, s katerim se vključujejo v praznovanje mednarodnega leta stekla.

Projekt so 17. februarja na novinarski konferenci v Mestnem muzeju Ljubljana predstavile prof. dr. Irena Lazar s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, doc. ddr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije ter dr. Bernarda Županek, muzejska svetnica, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana.

Razstava z naslovom Narejeno na Pohorju

Letos tako številni slovenski muzeji pripravljajo vitrine meseca, v katerih bodo predstavili izbrane steklene predmete iz svojih zbirk in depojev.

Vitrine in razstave bodo dopolnila raznolika predavanja strokovnjakov in raziskovalcev stekla iz različnih muzejskih in raziskovalnih ustanov.

Oktobra bodo organizirali znanstveni simpozij z delavnico, ki bo potekal v Kopru in v Ljubljani.

Kot prvi so v Pokrajinskem muzeju Maribor pred kratkim že odprli razstavo z naslovom Narejeno na Pohorju avtorice doc. dr. Valentina Bevc Varl.

Razstava skozi deset vsebinskih sklopov predstavlja steklarstvo na Pohorju in izdelke iz pohorskega stekla glede na njihove dekoracije in namembnost. Steklarstvo je na Pohorju cvetelo od 17. do začetka 20. stoletja, svoj vrh pa doseglo v drugi tretjini 19. stoletja.

Na razstavi je okoli 50 steklenih predmetov iz bogate zbirke pohorskega stekla Pokrajinskega muzeja Maribor. Razstava bo na ogled do 14. 5. 2022.

Arheolog dr. Marko Sraka med terenskimi arheološkimi raziskavami na Dunajski cesti.

Razstava Krhko bogastvo iz emonskih grobov

Prav tako je v Mestnem muzeju do maja na ogled razstava Krhko bogastvo iz emonskih grobov. Rimske steklene posode z Dunajske ceste avtorice dr. Bernarde Županek.

Gre za razstavo rimskega stekla, odkritega med lanskimi arheološkimi raziskavami. Prvič si javnost v zakladnici muzeja lahko ogleda modro posodo z okrasom barvnih lis, ki si je na portalu (Ne)odkrita arheologija Ljubljana prislužila laskavi naziv »arheološka najdba leta 2021«.

V času razstave bo 23. marca ob 18.00 vodja terena na Dunajski cesti dr. Marko Sraka predstavil potek arheoloških raziskav.

Najdbe na Dunajski cesti v Ljubljani

Ob Dunajski cesti v Ljubljani so med majem in septembrom 2021 potekale arheološke raziskave. Odkrili so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je nekdaj razprostiralo vzdolž široke ceste proti Celeji.

Na območju med današnjo Livarsko in Trstenjakovo ulico je bilo raziskanih 41 grobov iz druge polovice l. in iz 2. stoletja.

Med njimi je bil le en skeletni grob, in sicer otroški, pri ostalih 40 pa je šlo za žgane grobove.

Poleg žganine pokojnikov so arheologi v njih odkrili njihove osebne predmete ter posode s hrano in pijačo.

Vse skupaj je bilo položeno bodisi v grobno jamo, v skrinjo iz strešnih opek, v amforo ali v zidano grobnico, v dveh primerih pa v iz kamna izdelano skrinjo, pepelnico.

Na izjemno bogatem najdišču so odkrili tudi temelje grobne parcele in nagrobni kamen z napisom, ki omenja Gaja Semonija Diligensa (Marljivega).

Med predmeti, odkritimi v grobovih ob Dunajski, preseneča veliko število dobro ohranjenih in vidno dragocenih steklenih posod.

Zelo bogat grob s steklenimi predmeti ob odkritju. Predmeti in pepel pokojnika so bili položeni v kamnito skrinjo pepelnico.

Rimske steklene posode z Dunajske ceste

Steklo, to prvo umetno maso, so izdelovali že Egipčani, v široko uporabo pa je prišlo šele v rimskem času.

Rimljani so iz stekla izdelovali predvsem namizno posodje. Stekleni jedilni servisi so bili cenjeni zaradi svojega estetskega videza in mojstrstva izdelave.

Na osrednjih dogodkih rimskega družabnega življenja, večerjah s povabljenimi, so pričali o veljavi in bogastvu gostitelja.

Družbeni status nosilca so dokazovali tudi stekleni kosi nakita: jagode v ogrlicah in geme v prstanih, ki so posnemale dragulje.

Steklene predmete, odkrite v rimskih grobovih ob Dunajski, delijo v dve skupini: na namizno posodje, namenjeno uživanju hrane in pijače, ter na balzamarije, namenjene hranjenju dišav in olj.

Razstavljene posode izvirajo iz štirih s steklenimi posodami najbogatejših grobov: 1011, 1020, 1029 in 1038.

Odkritje pihanja stekla v 1. stoletju je pomenilo pravo steklarsko revolucijo

Vsi kosi na razstavi so izdelani s tehnologijo pihanja. Odkritje pihanja stekla v 1. stoletju je pomenilo pravo steklarsko revolucijo, saj je omogočalo hitro proizvodnjo številnih oblik posodja in razmeroma nizko ceno teh izdelkov.

Od takrat dalje si je vsaj nekatere steklene izdelke lahko privoščil tudi širši krog ljudi.

Vendar kakovostni namizni servisi še vedno niso bili poceni, steklo pa je dražila tudi njegova krhkost.

Fino stekleno posodje je bilo dragocenost, ki se je lahko dedovala iz generacije v generacijo.

V grobu 1011 odkrita posoda za pitje vina z dvema ročajema iz 1. stoletja. Ročaja imata na vrhu oporo za palec.

Globoka rjavkasto zelena posoda za pitje vina z dvema ročajema

V poznem 1. stoletju je prišlo v modo prozorno, čim bolj brezbarvno steklo. V grobovih z Dunajske je bilo odkritih nekaj posod, pri katerih so se mojstri steklarji skušali približati zaželeni brezbarvnosti: poleg balzamarijev in lonca-žare je takšna enoročajna čaša, t. i. modiolus, iz druge polovice 1. ali prve polovice 2. stoletja.

Hkrati pa so ostajali aktualni tudi obarvani kosi. Med tistimi, najdenimi ob Dunajski cesti, po barvi in obliki izstopa globoka rjavkasto zelena posoda za pitje vina z dvema ročajema.

Ročaja imata na vrhu oporo za palec, sploščen prostor, kamor je pivec naslonil palec. Taka oblika se imenuje skifos in je bila priljubljena tako v keramiki in steklu kot v kovini (posebno znane so reliefno okrašene srebrne posode).

Posoda z okrasom iz barvnih lis

V času arheoloških izkopavanj ob Dunajski cesti je največ pozornosti vzbudilo odkritje imenitne posode na nogi in z dvema majhnima ročajema, izdelane iz modrega stekla z okrasom iz belih, rumenih in svetlomodrih lis.

Posodo so odkrili v grobu 1038, ki je bil narejen kot zidana grobnica, skupaj s številnimi drugimi steklenimi in keramičnimi posodami.

Konservatorska ekipa Mestnega muzeja je imela s to posodo še posebej naporno delo: deloma je bila namreč prekrita s trdo zemljeno skorjo, ki je terjala natančno ročno odstranitev.

Posoda je bila izdelana s prostim pihanjem in med pihanjem okrašena. Stekleno kepo so povaljali v majhnih koščkih različno obarvanega stekla, ki so se vtisnili v podlago.

Sledilo je ponovno segrevanje in nato dodatno pihanje, da je nastala oblika čaše, pri tem pa so se vtisnjeni koščki stekla raztegnili v barvne lise.

Takšne posode so rimski steklarji izdelovali zelo kratek čas, samo v drugi polovici 1. stoletja.

V grob pa so jo svojci seveda lahko pridali tudi kasneje, saj je bila gotovo pomembna družinska dragocenost.

Fotografije te izjemno lepe in v celoti ohranjene posode z okrasom iz barvnih lis so takoj po odkritju zakrožile po medijih.

Po glasovanju na portalu (Ne)odkrita arheologija Ljubljane je posoda dobila laskavi naziv »arheološka najdba leta 2021 «.

Steklene posode z Dunajske ceste iz 1. stoletja.

Vse fotografije: Mestni muzej Ljubljana