Rien Schuurhuis v svojem prispevku za L'Osservatore piše, da je v Rim prišel leta 2020 in takoj so ga pritegnile vrednote in duh skupnosti vatikanskega športnega kluba Athletica Vaticana. Pozornost papeža Frančiška do športa in dejstvo, kako večkrat poudarja, da je šport lahko sredstvo za srečanje z drugimi, se popolnoma ujemata z njegovo lastno življenjsko izkušnjo: jezik športa je resnično univerzalen in je navsezadnje tudi povsem v skladu s papeževo okrožnico Vsi smo bratje o bratstvu vseh ljudi, ki jo je objavil oktobra 2020.

Rienu Schuurhuisu je v izjemno čast, da bo prvič zastopal ekipo Athletica Vaticana na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu.

Kot pojasnjuje Schuurhuis, mu je v izjemno čast, da bo prvič zastopal ekipo Athletica Vaticana na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, ki bo 25. septembra v Avstraliji. To so po njegovih besedah dosegli s čudovitim timskim delom in sam komaj čaka, da ta timski duh prenesejo tudi na dirko.

Šport kot orodje za vključevanje, bratstvo in mir

Šport ima moč, da vsakega od nas prisili, da od sebe da najboljše, kar ima, ter združuje velikodušnost, požrtvovalnost in ponižnost, piše nizozemski kolesar. V Athletica Vaticana so pripravljeni te vrednote prenesti na svetovno prvenstvo v Wollongongu v Avstraliji in spodbuditi vse športnike, naj bodo »ambasadorji športa« kot sredstva povezovanja, bratstva in miru: takšno popotnico je ekipi Athletica Vaticana ob julijskih sredozemskih igrah v Alžiriji namenil tudi papež Frančišek.

Kolesarstvo človeku prinese izjemna doživetja.

Komu bi Schuurhuis zaželel zmago

Rien Schuurhuis seveda želi počakati do nedeljske tekme, vendarle pa zapiše, kako bi rad videl, da bi zmagal kolesar iz ene od kolesarskih držav v vzponu, saj je bil od nekdaj naklonjen tekmecem, ki so bili manj uspešni: »Eritrejec Biniam Girmay je recimo pokazal, da je na tem področju enakovreden.« Proga v Wollongongu ustreza tudi njemu, saj ima rad vzpone, vendar je, kot pravi, dovolj pripravljen tudi za vožnjo po ravnini. Rad se odcepi in sodeluje s kolesarji iz drugih ekip, da pride do cilja: »Kolesarstvo človeku prinese izjemna doživetja.«

Rien Schuurhuis med kolesarskim treningom pri Angelskem gradu v italijanski prestolnici. FOTO: Vatican Media

Izjemen trening v Rimu

Na svetovno prvenstvo se je pripravil po najboljših močeh, treniral je »do zadnjega diha«. Z družino živi v zgodovinskem središču Rima in vsakokrat začne trening z ogrevanjem na eni od najbolj prometnih ulic: Lungotevere ob Tiberi. Kot pravi, je to eden najbolj zabavnih delov njegovega treninga, tudi zaradi refleksov, ki jih mora vedno znova pokazati sredi gostega rimskega prometa.

Zunaj Rima kolesari okoli jezer Bracciano in Albano, s sinovoma pa redno kolesari po tlakovanih ulicah mestnega središča; vozijo se med pešci, avtomobili in motorji, kar je po njegovih besedah res odličen trening za njuno prostorsko zavedanje in nadzor nad kolesom.

Nizozemski kolesar je svojo prvo žepnino porabil za kolo.

Kolesari že od malih nog

Rien Schuurhuis se je rodil 12. avgusta 1982 v Groningenu na Nizozemskem in odkar pomni, je kolesarjenje del njegovega življenja. Na Nizozemskem je kolesarjenje tudi sicer del vsakdanjega življenja domačinov. S kolesi se vozijo v službo, šolo, trgovino in cerkev. Schuurhuis je svojo prvo žepnino, kot se spominja, porabil za kolo. Kot piše, je bila ljubezen do kolesarjenja vedno v njegovem srcu. Strastno je navijal za Španca Miguela Induraina, občudoval njegovo skromnost in ponižnost v kolesarstvu in zunaj njega. Kot otrok pa je bil navdušen nad Mariem Cipollinijem in njegovo živahno osebnostjo.

Rien Schuurhuis in Tom Dumoulin v Wollongong. FOTO: Vatican Media

Kolesarjenje povezuje

Skozi leta je s kolesarjenjem sklenil številna prijateljstva z ljudmi različnih ozadij, izobrazbe in kulture. Kot pravi, šport ne pozna jezikovnih, verskih ali starostnih meja: »Najstarejši mojih kolesarskih prijateljev je lahko dedek mojega najmlajšega kolesarskega prijatelja. Kolesarska prijateljstva so mi pomagala, da sem se resnično potopil v kraje, kjer sem živel in potoval. Pomagali so mi razumeti druge kulture in se osebnostno razvijati. Kolesarjenje me je naučilo, da moram vedno dati vse od sebe.«

V Avstraliji živi neverjetna mešanica kultur in jezikov, šport pa ustvarja vezi, ki te razlike presegajo.

Kolesarjenje in šport na splošno sta bila zanj odličen način vključevanja v skupnosti po vsem svetu: z ženo sta se leta 2009 preselila v Avstralijo, odtlej pa sta živela v Indiji, na francoskem Pacifiku in zdaj v Italiji. V vsakem od teh krajev je spoznal prijatelje in delil skupne izkušnje prek športa. Avstralija, ki je zdaj njegov drugi dom, ga je naučila, kako lahko šport združuje: polovica prebivalcev Avstralije se je rodila v tujini ali pa je eden od njihovih staršev rojen v tujini. Na otoku živi neverjetna mešanica kultur in jezikov, šport pa ustvarja vezi, ki te razlike presegajo.

Posebna prijateljstva po vsem svetu

S pomočjo športa je spletel prijateljske vezi povsod, kjer je živel ali tekmoval: »V Indiji, recimo, nikoli ne bom pozabil, sem tekel polmaraton v New Delhiju skupaj z žensko, ki je bila zaradi vročine bosa in je nosila pokrivalo na glavi. Izmenjala sva si nasmeh in nekaj spodbudnih besed. V Novi Kaledoniji sem se kljub pomanjkljivemu znanju francoščine spoprijateljil z več mladimi kolesarji, med katerimi so bili nekateri iz rodu Inidgen Kanak. Imeli so zelo malo podpore in denarja, zato mi je bilo v čast in privilegij, da sem lahko nekatere izmed njih usposabljal in jim pomagal pri nakupu koles in druge opreme.«

Kolesarska dirka na otoku Flores v Indoneziji je bila duhovna izkušnja, ki je Rien Schuurhuis ne bo nikoli pozabil.

Kolesaril in hodil je po vsej Aziji in Pacifiku: Maleziji, Indoneziji, Novi Zelandiji in Francoski Polineziji. Kot se spominja, je bil ena izmed najbolj neverjetnih izkušenj kolesarska dirka na otoku Flores v Indoneziji. V različnih fazah so bili nastanjeni v več samostanih, razpršenih po otoku, in to je bila duhovna izkušnja, ki je ne bo nikoli pozabil. Ulice so bile polne gledalcev, zdelo se je, kot da je ves otok navijal zanje: ljudje so podpirali vse tekmovalce, ne glede na raso, barvo kože ali vero.