Studenški oder bo – kot je že večdesetletna tradicija – tudi letos konec julija in v prvem delu avgusta privabljal množico obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Prek sto igralcev, pevcev, inštrumentalistov in drugih (za)odrskih delavcev bo kar enajstkrat uprizorilo Jurčičevega Desetega brata. Gre za prvi slovenski roman in po mnenju literarne stroke najboljše Jurčičevo delo; tudi po 150 letih roman različne založbe še ponatiskujejo, saj velja za najbolj bran slovenski roman vseh časov.

Na odru bo nastopilo prek 50 igralcev – poleg domačih igralcev, nekaterim med njimi že težko rečemo amaterji, nastopa več opernih solistov, med drugim Pia Brodnik, Štefica Grasselli, Tone Habjan, ter nekaj članov opernega zbora in drugi vrhunski pevci. FOTO: Uroš Zagožen

Primat za Jurčiča ima sicer Muljava …

»Deseti brat me je že ves čas 'žgečkal',« je pred premiero, ki bo v soboto, 23. julija, za Družino (ki je medijski sponzor) povedal dolgoletni režiser na studenškem odru Alojz Stražar: »Muljava, kjer se je pisatelj rodil in kjer poleti tudi uprizarjajo na prostem njegova literarna dela, ima seveda primat – to je bilo prvo, kar me je zadrževalo. Drugo pa je pisateljev dolenjski jezik, ki na našem odru, v našem domžalskem okolju, ne bi zaživel.« Zato so, kot je povedal režiser, izbrali slovenščino, ki so jo v Jurčičevem času govorili na osrednjem delu slovenskega ozemlja.

Studenški oder bo – kot je že večdesetletna tradicija – tudi letos konec julija in v prvem delu avgusta privabljal množico obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. FOTO: Uroš Zagožen

Miklavčeva besedila, Avsenikova glasba 

Na odru bo nastopilo prek 50 igralcev – poleg domačih igralcev, nekaterim med njimi že težko rečemo amaterji, nastopa več opernih solistov, med drugim Pia Brodnik, Štefica Grasselli, Tone Habjan, ter nekaj članov opernega zbora in drugi vrhunski pevci; Desetega brata bo odigral in odpel Žiga Bunič. »Kot se na našem odru pričakuje, bo tudi v tokratni predstavi veliko petja. Roman je obsežno besedilo, nemogoče bi bilo vse spraviti v predstavo, tako smo veliko vsebine povedali z glasbo,« razloži Stražar. Besedila pesmi je napisal Bernard Miklavc, glasbo pa Slavko Avsenik ml.

Roman je za oder dramatiziral Davorin Petančič, priredil in režiral pa Alojz Stražar. FOTO: Uroš Zagožen

Iskanje resnice in iskrene ljubezni 

Spomnimo. Zgodba Desetega brata je postavljena v vaško in grajsko okolje. Ljubezensko zgodbo med grajsko gospodično Manico in učiteljem sina premožnega graščaka Benjamina na gradu Slemenice grenijo družbene razlike, zaradi katerih se Manica boji, da bi za njuno ljubezen izvedeli njeni starši, in seveda Marjan, Piškavov sin. Dogajanje v »vaškem svetu« popestri Krjavelj s svojimi dovtipi in napihnjenimi zgodbami, ki jih spodbujajo tudi sovaščani v krčmi, in Dolef, graščakov brat. Deseti brat kot glavni lik vodi potek igre od skrivnostnih okoliščin do njihove pojasnitve … »Zgodba Desetega brata je vedno aktualna: iskanje iskrene ljubezni, trkanje na vest, laži in prevare, dvoličnost … Na koncu resnica vedno pride na dan, iskrena ljubezen pa zmaga. Kljub številnim zapletom tudi v Desetem bratu,« pove režiser Stražar.

Deseti brat velja za najbolj bran slovenski roman vseh časov. FOTO: Uroš Zagožen

Roman je vsaj delno avtobiografski

»Roman Deseti brat je posrečena zvrst motivov, tem in žanrov; gre za preplet ljubezenske in družinske, napol kriminalne zgodbe, kontrast meščanskega sveta in vaškega okolja, likov iz meščanske družbe in vaških posebnežev,« je lani, ko smo praznovali Jurčičevo leto ob 140. obletnici pisateljeve smrti, za Družino povedal literarni zgodovinar dr. Janko Kos. Roman je poleg številnih gledaliških uprizoritev doživel tudi dve operni in filmsko upodobitev. »Je najpopularnejši slovenski roman in ne vem, ali bi mu lahko kakšen sploh konkuriral, tudi Cankarjev Na klancu ali Tavčarjeva Visoška kronika ne.« Za mnoge je opis Krjavlja in drugih vaških posebnežev najboljša plat romana. Jurčič je roman napisal pri 22 letih in v besedilu zaznamo, kot pravi dr. Kos, »njegovo mladostno naivnost, mladostno svežino. To bralcem ugaja, saj kljub temu, da je kompleksno delo tako po vsebini kot po formi, ni izumetničen, učen, ni mračno delo zrele osebnosti. Jurčičeva podoba sveta je optimistična, ta naivno svež pogled na življenje je njegova posebna poteza, odlika. Življenje opisuje v naivno optimističnih barvah: Lovro Kvas bo uspel in njegova ljubezen bo sijajna.« Po mnenju dr. Janka Kosa je roman vsaj delno avtobiografski, saj je znano, da je Jurčič malo pred smrtjo priznal svoja ljubezenska čustva graščakovi hčeri Johanni Otto.

Datumi predstav in rezervacije vstopnic na spletni strani www.studenec.net.