Revolucionarno nasilje na Notranjskem
Revolucionarno nasilje na Notranjskem
Študijski center za narodno spravo je izdal knjigo Mirjam Dujo Jurjevčič, Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945.
Loška dolina Foto: Ivo Žajdela
Potem ko je Študijski center za narodno spravo pred leti izdal knjigo dr. Damjana Hančiča Revolucionarno nasilje na osrednjem Notranjskem, 1941–1945, se ji je zdaj pridružila še podobna knjiga Mirjam Dujo Jurjevčič, Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945.
Kot pove naslov, je avtorica raziskala in v njej prikazala komunistično revolucionarno nasilje na območju nekdanjih občin Begunje, Sv. Vid, Bloke, Cerknica, Stari trg in Rakek oz. današnjih občin Cerknica, Bloke in Loška dolina.
Partizansko nasilje leta 1942 je bilo ključno
V prvem delu je prikazala politične in gospodarske razmere med obema vojnama na južnem Notranjskem.
Sledi kratki oris dogajanja na tem območju med letoma 1941 in 1945: okupacija, organiziranost komunistične partije in revolucionarnega tabora, začetek vojaškega delovanja revolucionarnega tabora ter italijansko in partizansko nasilje nad civilisti, vaške straže, dogajanje ob kapitulaciji Italije, nemška zasedba in nastanek domobranstva ter še prikaz dogajanja v zadnjem obdobju vojne, leta 1944 do maja 1945.
Sledijo tri osrednja poglavja. V prvem je prikazala komunistično-partizansko nasilje nad civilisti leta 1941 in 1942. Prav dogajanje leta 1942 je bilo ključno, saj so takrat partizani začeli v večjem številu ubijati civiliste.
Na partizanske, vojaško nepomembne »napade« na italijansko vojsko se je ta poleti silovito odzvala z ofenzivo. V njej so najbolj trpeli civilisti. Italijani so streljali t. i. talce, ljudi množično vozili v internacijo ter požigali domačije in celo cele vasi. Trpljenje ljudi in materialna škoda so bili izjemno hudi.
Vaške straže so varovale domača okolja pred nasiljem partizanov
Zaradi vsega tega so se prav na tem območju ljudje uprli partizanstvu, za katerega se je vedelo, da ga vodijo komunisti, ki imajo »upor« proti okupatorju le za krinko za revolucionarno nasilje in pohod na oblast.
Prvi povsem spontani upor se je zgodil že aprila 1942 pri Sv. Vidu, drugi pa maja v Loškem Potoku. Ker so partizani takoj osrednjo pozornost namenili tem upornikom proti njihovemu nasilju, je to povzročilo, da so ljudje množično spoznali, kaj se v resnici dogaja.
Poleti in jeseni 1942 so po večjih krajih organizirali obrambne skupine, imenovale so se vaške straže, ki so varovale domača okolja pred ropanjem in nasiljem partizanov.
Viševek pri Starem trgu pri Ložu, farne spominske plošče za Loško dolino. Foto: Ivo Žajdela
Uničujoč partizanski udar po vaških stražah septembra 1943
Toda vaške straže so bile slabo oborožene in njihov namen ni bil aktivno bojevanje z nasilnimi partizani. Dokler so za varnost vsaj v večjih krajih skrbeli Italijani s svojo vojaško silo, so bile tudi vaške straže razmeroma varne. Ko pa je Italija kapitulirala in je njena vojska septembra 1943 zapustila to območje, so partizani, zdaj močno oboroženi z italijanskim orožjem, silno udarili po vaških stražah. Imeli so razmeroma lahko delo.
Ujetnike so jeseni 1943 množično ubijali. S tem je, po tistem poleti 1942, sledil drugi val partizanskega nasilja, ki je bil še bolj uničujoč. To je ogrožene dele prebivalstva prisililo, da so ponovno organizirali samoobrambo, tokrat vojaško bolj trdno.
Spominski križi, med njimi za Loško dolino. Foto: Ivo Žajdela
Avtorica je tako posebej prikazala dogajanje leta 1943, potem pa še v zadnjem letu in pol, do konca vojne oziroma maja 1945. Povojnih pomorov in drugega komunističnega nasilja ni prikazala.
Vsebino knjige je opremila s številnimi fotografijami in razpredelnicami.
Objavila je tudi imenski seznam ljudi, ki so jih ubili komunisti: poleg imena, kraja prebivališča in leta rojstva je navedla še datum in kraj umora ter status ubitega.
Knjiga Mirjam Dujo Jurjevčič, Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945, je temeljita (316 strani), avtorica je pri pisanju uporabila številno in raznoliko literaturo. Na koncu knjige je dodala tudi imensko kazalo, kar knjigi doda vrednost za uporabo.
Fotografije umorjenih članov družine Kandare iz Dan. Foto: Ivo Žajdela
