Danes, 17. oktobra, zaznamujemo mednarodni dan boja proti revščini. Ob tem so Združeni narodi opozorili na kršitve človekovih pravic revnih in na to, da državne politike za reševanje revščine niso dovolj. Najranljivejši so otroci in starejši. Zaradi dolgotrajne revščine se ljudje oddaljijo od socialnega okolja ali celo osamijo.

Poziv Evropskemu parlamentu

Leta 2017 sta revščina ali socialna izključenost po podatkih Eurostata ogrožala 112,9 milijona ljudi oz. 22,5 odstotka prebivalstva EU. Revščini ali socialni izključenosti so najbolj izpostavljeni ljudje v Bolgariji, Romuniji in Grčiji, najmanj pa na Češkem in Finskem. Lani je po podatkih Eurostata v EU okoli 2,6 milijona otrok živelo v hudi revščini, več kot 10 milijonov otrok pa se je srečevalo s hudo materialno prikrajšanostjo.



Na Svetovni dan boja proti revščini, 17. oktobra, Slovenska karitas poziva slovenske kandidate za volitve v Evropski parlament, ki bodo maja naslednje leto, da se zavežejo za boj proti revščini, neenakostim in socialni izključenosti. Prihodnji Evropski parlament, vključno z predstavniki Slovenije, bo moral sprejeti ukrepe za zmanjševanje revščine v državah članicah. Eden ključnih ukrepov je spodbujanje naložb, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjševanje vsakovrstne revščine.

Od leta 2008 do leta 2017 se je tveganje za revščino ali socialno izključenost povečalo v desetih državah članicah, najbolj pa v Grčiji (za 6,7 odstotne točke), Italiji (za 3,4 odstotne točke) in Španiji (za 2,8 odstotne točke). Najbolj pa se je zmanjšalo na Poljskem, in sicer za 11 odstotnih točk.

Zmanjšanje števila ljudi, ki se srečujejo s tveganjem revščine ali socialne izključenosti v EU, je eden glavnih ciljev strategije Evropa 2020, so sporočili v Bruslju.

Revščina v Sloveniji

V Sloveniji sta leta 2017 revščina ali socialna izključenost ogrožala 345.000 ljudi oz. 17,1 odstotka prebivalstva (vir: Eurostat). Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) je bil tveganju socialne izključenosti v Sloveniji izpostavljen vsak šesti, v celotnem EU pa vsak četrti prebivalec. Dlje časa je pod pragom tveganja revščine v Sloveniji lani živelo 8,2 odstotka ali 148.000 ljudi.

Slovenska karitas ugotavlja, da so tveganju revščine v Sloveniji izpostavljene družine, v katerih so starši brezposelni ali prejemajo neprimerno ali neredno plačilo za svoje delo, in starejši. Karitas je v Sloveniji lani razdelila več kot 3.400 ton osnovne hrane, s čimer je povprečno zagotovila največ dvomesečno oskrbo socialno ogroženega gospodinjstva z najbolj osnovno hrano.



Malo manj kot polovica hrane je bilo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, preostali del pa iz darov posameznikov in donacij podjetij. Tudi letos se je že do poletja kljub gospodarski rasti in zmanjševanju števila brezposelnih na Karitas v Sloveniji po pomoč s hrano in pri plačilu položnic obrnilo skoraj 70.000 ljudi.

Kljub večletni gospodarski rasti so starejši v Sloveniji še vedno izpostavljeni zelo visokemu tveganju za revščino in socialno izključenost, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Z urejenim sistemom dolgotrajne oskrbe po zgledih iz severne in zahodne Evrope bi po njihovem mnenju preprečili, da bi starostnikom ob pojavu resnejših zdravstvenih težav zmanjkalo premoženja in dohodkov za dostojno življenje.

Revščina otrok vpliva na vse njihovo življenje

Otroci, ki odraščajo v revnih družinah, bodo najverjetneje vse življenje živeli v revščini, saj jim minimalni dohodki ne morejo zagotoviti enakih izhodiščnih možnosti, kot jih imajo njihovi sovrstniki, pri izobraževanju in drugih neformalnih oblikah nabiranja izkušenj in ustvarjanja socialne mreže. »Taka negativna izkušnja pogosto zaznamuje otroke, ki doživljajo revščino, nemoč in apatijo staršev v svojih zgodnjih letih,« opozarja generalni tajnik Slovenske karitas, Cveto Uršič. »Zato je nujna podpora mladim družinam, da ustvarijo primerno okolje za razvoj otrok in njihovo vključevanje v družbo. Zelo pomembno je tudi zaposlovanje mladih. Plačilo za delo jim mora omogočiti ustvarjalnost in rast v najbolj aktivnih letih.«



Iz poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je razvidno, da se je revščina otrok od leta 2007 povečala v dveh tretjinah držav, večji delež revnih otrok živi v enostarševskih družinah. Leta 2014 je takih bilo 39 odstotkov, kar je za dobre štiri odstotne točke več kot leta 2007. Za enostarševske družine v državah OECD je trikrat bolj verjetno, da bodo revne, kot za družine z dvema staršema.

V povprečju skoraj eden od sedmih otrok v državah OECD živi v revščini, najmlajši pa se pogosto soočajo z večjim tveganjem revščine kot druge populacijske skupine.

Stabilna, polna zaposlitev in dostojno plačilo za delo

V Sloveniji v revščini živi sedem odstotkov otrok, medtem ko je povprečje OECD 13,4 odstotka. Med letoma 2008 in 2015 se je delež revnih otrok v Sloveniji povečal za 1,6 odstotne točke. Revščina otrok se je od 2007 do 2016 najbolj – za 5,4 odstotne točke – povečala na Slovaškem. V Franciji, Grčiji, Italiji in Litvi ter na Madžarskem in Švedskem se je v tem obdobju delež revščine otrok povečal za približno dve odstotni točki.



V poročilu OECD so tudi zapisali, da sta stabilna, polna zaposlitev staršev in dostojno plačilo za delo ključna v prizadevanjih za zaščito otrok pred revščino. Hkrati pa bi bilo nujno tudi povečati dostop do cenovno dostopnejšega otroškega varstva.

Kot kaže poročilo Agencije EU za temeljne pravice, so določene skupine otrok, kot so romski otroci in migranti, izpostavljene večjemu tveganju revščine kot otroci v splošni populaciji.

Revščina v svetu

Slovenska karitas želi spodbuditi tudi k ukrepom proti zmanjševanju revščine v najrevnejših državah sveta, kot je Podsaharska Afrika, kjer milijoni ljudi živijo v skrajni revščini, brez dostopa do hrane, pitne vode, zdravstva, primerne izobrazbe, možnosti za delo, preživetje in dostojno življenje.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini.

Foto: Tatjana Splichal