Gostje večera so bili dr. Samo Skralovnik, Lojze Peterle, p. dr. Miran Špelič in dr. Matija Ogrin, pogovor je povezoval dr. Aleš Maver. Pogovarjali so se o zgodovini revije, o lepih spominih na sodelovanje pri reviji in tudi težkih obdobjih njenega izdajanja, o prehodu revije iz prejšnjega založništva na Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani, o pomenu Tretjega dne za slovenski prostor in današnjo dobo ter o viziji za naprej.

Pogovor je povezoval dr. Aleš Maver. FOTO: Ivo Žajdela

Začeli so z Biltenom študentskih veroučnih vsebin

Lojze Peterle se je spominjal svojega prihoda na študij v Ljubljano leta 1967. Pridružil se je zboru sv. Cecilije, ki je bil eno prvič ognjišč v Ljubljani, leto kasneje se je pridružil krogu, ki je začel izdajati revijo 2000, v okviru krščanskega občestva pa so izdajali tudi revijo Znamenje. Leta 1971 so ustanovili Medškofijski odbor za študente (MOŠ). Ko je študentsko pastoralo prevzel Rudi Koncilija, so decembra 1971 ustanovili Bilten študentskih veroučnih vsebin. Namenjen je bil vezi med skupinami, kmalu pa so vsebino razširili. Ker je po trinajstih letih izhajanja ime Bilten postalo preozko, »dišalo je po SZDL«, kot je dejal, so iskali novega. Na njegov predlog je oktobra 1984 začela izhajati revija Tretji dan, njen glavni urednik je postal Matjaž Puc, odgovorni urednik pa vodja študentske pastorale Janez Gril. Peterle je oktobra 1986 prevzel uredništvo od Puca. Trudil se je, da so bili pri reviji bolj pozorni za socialno razsežnost delovanja krščanskega študenta in izobraženca. Po letu 1986 se je v reviji tudi odrazilo slovensko pomladno politično vrenje, ki je v letih 1988 in 1989 prineslo prve demokratične politične stranke, maja 1989 pa tui Majniško deklaracijo z zahtevo po samostojni in demokratični slovenski državi. Revija se je lepo razvila in imela 5.500 prodanih izvodov.

Lojze Peterle FOTO: Ivo Žajdela

Refleksija v takšni reviji je nujna, kritika tudi

Januarja 1990 se je odpovedal urednikovanju, saj se mu je zdelo ključno polno politično delovanje pri Slovenskih krščanskih demokratih oziroma pri Demosu. Uredništvo je za njim prevzela Marjana Lavrič. Peterle je dodal, da je pri Tretjem dnevu preživel kar nekaj ustvarjalnega časa. Organiziral je celo nekakšno šolo za novinarsko pisanje. Ker smo živeli v komunističnem režimu, so bili del ozaveščanja katoliške mladine, prodirali so v družbeni prostor, prizadevali so si, da bi bila vera upoštevana kot osebna, ne pa kot zasebna zadeva, kot je želela partija.

Skušnjava, biti politični, je bila pri reviji zmeraj prisotna. Zanj je refleksija v takšni reviji nujna, kritika tudi. Dejal je tudi, da Demosove vlade niso razdrli komunisti, ampak »prijatelji«. Ko pa vrč poči, kar se je zgodilo ob razpustu Demosa, ga je težko sestaviti nazaj. Jože Pučnik je dejal: nimamo več večine, gremo narazen. Eni so izpostavljali, da so glavno (demokratizacija, osamosvojitev) dosegli, zdaj lahko nehajo.

Dr. Matija Ogrin in p. dr. Miran Špelič. FOTO: Ivo Žajdela

Odnos do zgodovine in širšega obnebja življenja

Matija Ogrin je bil urednik Tretjega dne v letih od 1993 do 1996. Povedal je, da se mu je zdelo pomembno vprašati ali ima to, da je kristjan, nek pomemben pomen, ali pa bi lahko enako deloval tako tudi kot nekristjan. Pomembno mu je bilo, da bi imeli kristjani v Sloveniji resnejšo kulturno-krščansko revijo, v kateri bi obravnavali naše probleme. Pri tem je omenil, da je bila pred drugo svetovno vojno takšna publikacija Dom in svet, humanistična, kulturna in krščanska revija.

Revijo Tretji dan so preobrazili od študentskega glasila k filozofskemu, umetnostnemu, humanističnemu profilu. Pomembno se mu je zdelo vprašanje kakšen je naš odnos do zgodovine in širšega obnebja življenja. Seveda je v revijo prišla tudi politika, Kritizirali so pozicijo takratnih kristjanov v politiki. Igor Senčar je napisal vrsto kritičnih prispevkov na temo politike krščanskih demokratov. To je bil uvod v kritiko uredništva, kar je privedlo do nezaupanja do vodstva. Za Ogrina so to boleče stvari, ki se do danes niso razrešile. Pri tem je izpostavil neuspešno združevanje SKD in SLS. Meni, da je bila ta kritika pomembna, saj takrat drugih časopisov zanjo ni bilo.

V prvi vrsti: Ivo Kreže, Jože Kurinčič in Matija Ogrin. V drugi vrsti: Samo Skralovnik, Miran Špelič, Lojze Peterle in Aleš Maver. FOTO: Ivo Žajdela

Revija, kot je Tretji dan, mora kritiko na reflektiven način gojiti

V nekem trenutku, konec leta 1996, se je njegovo urednikovanje drastično končalo, izdajatelj SKAM (Skupnost katoliške mladine) jih je »odrezal«. Besedila Gorazda Kocijančiča so se mu zdela preveč zahtevna in hermetična, odmik od sveta. Kocijančič je želel, da bi bila revija nepolitična, zagovarjal je apofatično držo (skrajno duhovnost). Kocijančič je hotel krščanskega intelektualca odtegniti iz javnega prostora in ga usmeriti v kontemplativno stanje.

Matija Ogrin je prepričan, da mora takšna revija, kot je Tretji dan, kritiko na reflektiven način gojiti. Nasploh pa mora revija gojiti različne humanistične discipline.

P. dr. Miran Špelič FOTO: Ivo Žajdela

Gojili so odprtost za širši dialog

P. Miran Špelič je dejal, da ga je v uredništvo Tretjega dne povabil Gorazd Kocijančič, za rubriko o cerkvenih očetih. To je bil takrat v Rimu njegov študij in zato se mu je delo pomembno, da to temo da med ljudi. Ko se je vrnil v Ljubljano, je naletel na živahno uredniško občestvo. Bili so skupina in imeli so mesečna srečanja, ki so pomenila poseben trenutek. Bili so pestra skupnost, gojili so odprtost za širši dialog, delali so zavzeto. Imeli so tematske številke. Leta 2000 se je zamenjalo vodstvo Skama. Poskušal je miriti različne tokove. Odhoda Gorazda Kocijančiča ni dojemal tragično, saj je Kocijančič začel voditi uspešno založbo Kud Logos, kjer je bilo veliko prostora za cerkvene očete.

Ladje so imele jasno smer

Aleš Maver je poudaril, da je revija Tretji dan pod urednikovanjem Lenarta Riharja (2006–2011) doživela pomlad. Takrat je pri reviji začel polno sodelovati. Zanj je bil to krog, ognjišče, prisotna je bila močna energija, ladje so imele jasno smer. Pokrivali so celotno paleto katoliške skupnosti v Sloveniji. Trudili so se nadaljevati tam, kjer je bilo katoliško javno delovanje na Slovenskem s komunističnim nasiljem prekinjeno. Takrat so se mu zdela besedila Gorazda Kocijančiča nekaj pomembnega. Zdaj mu je že dolgo jasno, da so takšna besedila za takšno revijo prezahtevna. Revija pa mora biti odprta za širino in za kritično refleksijo.

Dr. Samo Skralovnik FOTO: Ivo Žajdela

Okoliščine prenehanja izdajanja Tretjega dne

Samo Skralovnik je dejal, da pri Tretjem dnevu sodeluje 15 let. Začel je, ko je Lenart Rihar povabil k sodelovanju vrsto mladih sodelavcev. Opisal je dogajanje ob prenehanju izhajanja revije leta 2019. začelo se je, ko je Skam sprejel sklep, da se društvo razpusti. Takrat so uredništvo Tretjega dne s tem le seznanili. Novoustanovljeni zavod Katoliška mladina naj bi z izdajanjem revije nadaljeval. Toda Javna agencija za knjigo, ki je financirala izdajanje Tretjega dne, je zaradi tega, ker se je Skam kot izdajatelj revije razpustil, sprejela sklep, da odstopa od pogodbe. Revija tako ni imela več sredstev in s tem ni mogla več plačevati za objavljene prispevke. Ker sredstev več niso imeli, so morali marca 2019 prenehati z izdajanjem revije.

Jože Kurinčič FOTO: Ivo Žajdela

Normalno je, da se v intelektualni reviji mnenja tudi krešejo

Leta 2022 so na Teološki fakulteti razpravljali o možnosti objav del (diplom) študentov, predlagal je, da bi bil za to pravi prostor prav Tretji dan. In nasploh je bil prostor, ki ga je zapolnjeval Tretji dan, zdaj prazen. Želja je bila, da revija znova zaživi. Vse potrebno (blagovna znamka) so prenesli na Teološko fakulteto, ki bo zaenkrat revijo finančno podpirala. Zdaj so izdali že dve številki in revijo ureja pomlajena ekipa.

 V razpravi je bilo poudarjeno, da so z revijo Tretji dan gradili identiteto mladih krščanskih izobražencev. Bila je in morala bi biti še naprej most med generacijami. Janez Podobnik je spomnil, da je normalno, da se v intelektualni reviji mnenja tudi krešejo, da je dialog odprt, da revija ni zaprta za ekskluzivizem in preveč ozka.

1/7