Revija Arhivi o nalezljivih boleznih
Revija Arhivi o nalezljivih boleznih
Arhivsko društvo Slovenije vsako leto izda dve številki strokovne revije Arhivi. V št. 2 (2020) je objavljenih pet prispevkov o nalezljivih boleznih skoti čas.
Jožefina Terpinc
V štev. 1 (letnih 43, 2020) je objavljenih osem prispevkov (in še več poročil in ocen).
Ljuba Dornik Šubelj ob 70-letnici arhivarja Vladimirja Žumra objavlja zapis »Kar koli v življenju delaš, delaj preudarno in misli na konec.«, Mojca Tušar pa o arhivarki Darinki Drnovšek.
Nada Čibej predstavlja pravo in pravne akte ter upravo in upravne akte (arhivsko pravo).
Marija Čipić Rehar predstavlja nastanek in razvoj prvega Otroškega zavetišča v Ljubljani v prvem desetletju (1834–1844). Ustanova je bila financirana izključno iz prispevkov posameznikov in dobrodelnih zbiranj, je avstrijska monarhija potrdila, k njenemu delovanju pa finančno ni prispevala. Iniciativa je bila prepuščena dobri volji bogatejšega in vplivnejšega sloja v Ljubljani. Članek prinaša podroben opis nastajanja ustanove, prizadevanj posameznikov ter začetno desetletje delovanja.
Varnostno osebje v zaporih na Slovenskem
Pavel Čelik je raziskal varnostno osebje v zaporih na Slovenskem (od grajskih ječarjev do pravosodnih policistov).
Stražarji prostorov, ki so bili namenjeni obsojenim osebam, so se po nazivu in vsebini dela spreminjali nekako vzporedno s spremembami v pojmovanju namenov kaznovanja.
V fevdalni dobi je bil temeljni namen kaznovanja maščevanje storilcu za dejanje, ki ga je storil, zato so bili zaporni prostori ustrezni temu namenu.
Z razvojem družbenih odnosov sta se temu smotru pridružila še poboljševanje in prevzgoja obsojenega, da ne bi več zašel na kriva pota, kot rečemo danes.
Zaradi tega je prišlo do temeljitih sprememb v pogledih glede namena kaznovanja in na izvajanje tega kaznovanja. Nastale so nove stavbe in v njih je bilo vse več različnih oseb, ki so skrbele za življenje zapornikov.
Pomembno vlogo so igrali pazniki, ki so skrbeli za izvajanje hišnega reda v teh prostorih. Danes jim je dana tudi pomembna prevzgojna vloga in ne le varnostna.
Širši pomen zaporov se kaže tudi v tem, da so bila in so revolucionarna dejanja množic uperjena tudi ali zlasti v osovražene ječe.
Jožefinum leta 1905. V stavbi je v 19. stoletju delovala otroška bolnišnica in nato zavetišče za obnemogle služkinje in otroke.
Športna delavnica Albina Kolba iz Vižmarij pri Ljubljani
Aleš Šafarič je raziskal športno delavnico Albina Kolba iz Vižmarij pri Ljubljani in trgovina B. Kolb & Predalič.
Nataša Budna Kodrič piše o Jožefini Terpinc, ljubljanski »femme fatale« 19. stoletja.
Mateja Jeraj in Tadeja Tominšek Čehulić sta predstavili mnogotere obraze Josipa Broza – Tita (sledi v domačih in tujih arhivskih dokumentih iz obdobja druge svetovne vojne ter po njej).
Monika Močnik piše o fotografskem fondu fotografa Marjana Cigliča v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije (fond Marjana Cigliča kot primer arhivskega dela s fotografskim gradivom).
Dejan Hvala je predstavil življenje inženirja in ljubiteljskega fotografa Antona Sedeja iz Dol nad Idrijo.
Nalezljive bolezni skoti čas
V štev. 2 (letnih 43, 2020) je objavljenih deset prispevkov (in še več poročil in ocen).
Katja Zupanič piše o jubilantki, arhivarki Mariji Hernja Masten, Nataša Budna Kodrič pa o življenjskem jubileju arhivarke Mije Mravlja.
Najprej je objavljenih pet prispevkov v razdelku Nalezljive bolezni skoti čas.
Urška Bratož pod naslovom Človek v primežu epidemije opazuje doživljanje kuge in njene posledice na primeru poročil, ki v 17. stoletju to bolezen opisujeta v Kopru in Gorici, kjer sta izpod peres koprskega sindika Fabia Fina in goriškega duhovnika Giovannija Marie Marusiga nastali pričevanji iz 'prve roke'.
Prispevek iz obeh pričevanj in drugih razpoložljivih virov razbira kolektivna čustva, ki sta jih sprožili epidemiji v letih 1630/31 in 1682/83, njune demografske posledice ter spremembe na ravni družbenega reda in obenem opazuje, kako so na te zapise vplivali pozicija, funkcija in osebna vpletenost zapisovalcev.
Revni in ostareli v času kriz
Marjana Kos iz ohranjenih arhivskih virov na primeru Ljubljane osvetljuje epidemije črnih koz v drugi polovici 18. stoletja. To je čas, ko se je v Evropi že uveljavljal (a ne množično) postopek variolacije, tj. namerne okužbe, ki je varoval pred nadaljnjimi napadi virusa variola.
Postavlja se vprašanje, ali je morda prispeval k hujšim in daljšim epidemijam. Preostala vrsta zaščite pred boleznijo je bila izolacija, kajti vakcinacijo so v Ljubljani vpeljali šele leta 1801.
Kakšen je bil splošen odnos do te hude nalezljive bolezni, ki je bila, kot kažejo dosedanje raziskave, smrtna v okrog 25 %, lahko razberemo iz gradiva upravnih organov, ki so reševali situacijo v obsežni epidemiji leta 1793/94.
Dragica Čeč je šla po sledi revnih in ostarelih v času kriz (Družba na dlani).
Judita Šega je raziskala organizacijo zdravstvene službe in nalezljive bolezni v Škofji Loki na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Aleksander Lavrenčič piše o informiranju gledalcev TV Ljubljana o epidemiji črnih koz leta 1972 in sedmi epidemiji kolere ter digitalizaciji arhivskega gradiva o nalezljivih boleznih.
Rokopisna knjiga iz Škofič pred restavriranjem
Patent o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva
Vanja Kočevar obravnava tiskani patent cesarja Ferdinanda II. z dne 1. avgusta 1628, s katerim je deželni knez preostalemu protestantskemu plemstvu treh notranjeavstrijskih dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske ukazal spreobrnjenje v katoliško veroizpoved ali izselitev iz vseh njegovih dežel.
Vladar je nekatoliškim deželanom postavil enoletni rok za spreobrnjenje oziroma izselitev. Tisti, ki so se odločili za izselitev, so bili dolžni prodati svoje posesti, Ferdinand II. pa jim je zaradi zveste drže notranjeavstrijskega plemstva, ki se ni pridružilo uporom stanov v drugih deželah, spregledal plačilo naknadnega davka od prodanih posesti, do česar bi bil deželni knez po določilih Augsburškega verskega miru iz leta 1555 sicer upravičen.
Članek vsebuje uvodno študijo, diplomatični in kritični prepis ter slovenski prevod obravnavanega patenta.
Restavriranje rokopisne knjige iz Škofič
Nataša Golob je predstavila dela na pergamentu in papirju z vidika humanističnih in naravoslovnih znanosti (misli o simpoziju in ob izidu zbornika razprav).
Anja Prša piše o elektronskem poslovanju in vrednotenju elektronskega arhivskega gradiva sodišč.
Alojzij Tršan je pod naslovom V glavni vlogi nastopa Lilian predstavil filmsko ustvarjalnost na Slovenskem pred drugo svetovno vojno v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, s poudarkom na pridobitvah v obdobju od leta 1988 do leta 2020.
Šest avtoric je predstavilo konserviranje in restavriranje rokopisne knjige iz Škofič.
Rokopisna knjiga iz Škofič pred restavriranjem