Društvo restavratorjev Slovenije je podelilo nagrado in priznanja Mirka Šubica. Nagrado, ki so jo ustanovili leta 2008, da bi »konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine «, so letos podelili Nadi Madžarac »za življenjsko delo in za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in konserviranja-restavriranja slik moderne in sodobne umetnosti.«

Komisija za podelitev Šubičeve nagrade je opazila tudi izjemno delo, ki ga je na največjem »zlatem oltarju« pri nas opravilo restavratorstvo Legan iz Žužemberka. Mihu Leganu, Matjažu Vilarju, Manici Juvanovi in Heleni Valentin so podelili priznanja za konservatorsko restavratorske posege na glavnem oltarju Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki. Oltar je leta 1652 izdelal ljubljanski podobar Jurij Skarnosa, pozlato in poslikavo pa je izdelal loški slikar Jakob Jamšek. Sestavljen je iz štirih nadstropij in deluje kot okrašena stena, prepletena z bogatim okrasjem. O restavriranem oltarju smo v Družini pisali letos junija.

Na oltarju je restavrator Miha Legan naštel natanko sto glavic – to so kipi raznih velikosti, večji ali manjši angelčki ter angelske glavice s perutmi. V osrednji niši je prizor Marijinega oznanjenja, na hrbtni strani niše sta Bog Oče in Sveti Duh ter množica angelov, ob straneh osrednje niše sta kipa sv. Petra in Pavla. V »tretjem nadstropju« ob polkrožnem oboku glavne niše stojijo desno sv. Janez apostol, sv. Tilen in nadangel Rafael, z leve strani pa Janez Krstnik, sv. Andrej in nadangel Mihael. V četrtem nadstropju je v niši prizor Jezusovega rojstva, v atiki pa prizor Marijinega kronanja. Tabernakelj je iz 18. stoletja. V atiki tabernaklja je sicer ena najmanjših figur v oltarju, pa vendar najdragocenejša: čudodelna crngrobska Marija. Lesena plastika pod baldahinom je iz 17. stoletja.

Restavrator Miha Legan v svojem ateljeju v Žužemberku

Nagrajenka restavrirala tudi slike Kregarja, bratov Kralj, Sedeja, Spacala ...

Priznanje Mirka Šubica je prejela še Tamara Trček Pečak za izjemen prispevek k popularizaciji kulturne dediščine in konservatorsko-restavratorske stroke, Metka Štimec Janeš pa za izjemen prispevek pri ohranjanju vladne umetnostne zbirke iz Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije pa je prejel Tomaž Kvas za pionirsko delo na področju konserviranja, restavriranja in ohranjanja kulturne dediščine.

Nada Madžarac je nagrado za življenjsko delo prejela za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in konserviranja-restavriranja slik moderne in sodobne umetnosti. Nagrajenka se s konservatorstvom oziroma restavratorstvom ukvarja tri desetletja. Leta 1991 je prevzela mesto edine konservatorke-restavratorke za moderno in sodobno umetnost v Moderni galeriji v Ljubljani in se zaposlila v na novo ustanovljenem oddelku za restavratorstvo. V utemeljitvi so zapisali, da nagrajenka "s svojo širino in občutkom za umetnine je ves čas prinašala v slovenski prostor nov pogled. "Sprehod po razstavah in zbirkah Moderne galerije kaže na to, da so umetnine moderne in sodobne umetnosti pri nas v najboljših rokah in brez zadržkov lahko rečemo, da je skoraj vse konservatorko-restavratorsko delo, ki ga lahko ta hip prepoznamo na umetninah iz novejšega obdobja pri nas, njen posredni ali neposredni uspeh." Komisija za nagrade Društva restavratorjev je v utemeljitvi nagrade Nadi Madžarac še zapisala, da je nagrajenka v več kot dvajsetih letih je osebno spoznala večino modernih in sodobnih avtorjev, saj je bila dolga leta edina, ki ji je bila lahko zaupana tako pomembna naloga, kot je konserviranje-restavriranje izjemno občutljivih slik za okoli 30 večjih razstav v Moderni galeriji. Najpomembnejše so bile retrospektivne in študijske razstave Pilona, Kregarja, Franceta in Toneta Kralja, Sedeja, Spacala, Bernika, Gnamuša, Kosa, Mušiča, Stupice, Savinška, Dolinarja, Abramovičeve, Baldessarija in drugih domačih ter tujih avtorjev.