Škofa Smeja sem, preden sem se lotil raziskovanj za scenarij, poznal le bežno. O njegovem življenju nisem vedel prav veliko, zato se mi je obilica podatkov, ki so se nakopičili v 95-tih letih, zdela kot brezoblična masa, ki ji je bilo treba najti glavo in rep. Koliko dogodkov je doživel, koliko del napisal! Vendar pa vsota podatkov komaj kaj pove o osebi sami. Tako smo škofa najprej povabili k intervjuju in se skupaj sprehodili skozi njegovo življenje. Podatki so oživeli, dogodki in dela pa dobili pričevanjski naboj. Šele nato je začel nastajati scenarij, ki je po eni strani sledil škofovi življenjski poti od rojstva do danes, po drugi pa je skušal to pot preplesti z velikimi vprašanji, ki nam o osebi škofa Smeja povedo več kot vsa njegova dela skupaj. Gre za vprašanja odnosov: kakšen je do samega sebe, kakšen do drugih ljudi, kakšen odnos ima z Bogom. Tem vprašanjem se je pridružilo še podvprašanje njegovega odnosa do Prekmurja. Scenarij je vključeval tudi dramatizirane prizore, ki na simbolični način podkrepijo škofovo pripoved.

Omeniti velja še igrano sceno, ki temelji na besedilu božjega služabnika msgr. Lojzeta Kozarja »...in ste me sprejeli« in prikazuje, kako je v mrzli zimi murskosoboški župnik Jožef Smej sprejel vaškega posebneža Jožeta. Kot je zapisal msgr. Kozar, je prigoda odraz Smejeve duše. Škoda bi je bilo ne vključiti v film.

Ta scena prikaže nekaj, s čimer je škof Smej tudi mene najbolj nagovoril: če mi nekdo ni po volji, kaj hitro sodim, da sem boljši od njega, da več znam, da sem dosegel več, da je on manj vreden od mene; vendar moram te misli pregnati, kajti s tem, ko sodim drugega, sodim njegovega Stvarnika in tako žalim Boga. Resnična veličina je v priznanju lastne majhnosti. Škof Smej pokaže, da se komaj s tem priznanjem lahko odpremo drugim, Bogu in postanemo resnično veliki. Zato izbira naslova filma ni bila težka. Kaplja na vedru, ki je hkrati naslov Smejeve pesniške zbirke, pomeni nekaj majhnega, ki pade v nekaj velikega, kot kapljica v morje. Vendar ta kapljica morje spremeni. Predstavljajmo si bistro vodo, v katero kane kapljica črnila. Čez čas se bo obarvala vsa voda. Podobno škof Smej s svojim življenjem, delom in držo, spreminja svet okrog sebe. Velik je v tem, da ohranja zavest svoje majhnosti, kar ga dela dostopnega in prijetnega sogovornika. V tem se odpira tudi drugim, jim pomaga in jim prošnje ne odreče. Vse to pa zmore, ker je svoje zaupanje položil v Boga.

Še o Prekmurju in Prekmurcih. Ob vseh pripravah na scenarij, ob vseh snemanjih, so name Prekmurci naredili zares dober vtis. Lepo je bilo opravljati delo z ljudmi, ki so z veseljem priskočili na pomoč. Na tem mestu naj omenim in se zahvalim Lojzetu Kozarju ml., ki je vseskozi svetoval in produkcijsko pomagal pri nastajanju filma, Borisu Kučku, ki nam je ponudil prostore in rekvizite, da smo lahko pričarali različna obdobja 20. stoletja, in vsem ostalim, ki so prispevali k filmu.

Film Kaplja na vedru si bo mogoče ogledati v četrtek, 6. oktobra, ob 19.30 uri v Slomškovi dvorani v Mariboru.

Vabljeni!