Glede na vse to burno dogajanje se zdi avstrijsko-turška vojna med letoma 1663 in 1664 le minorna epizoda. Kljub temu ostaja pomembna prelomnica v evropski zgodovini, saj je zaznamovala največji obseg osmanske države v Evropi, hkrati pa je nakazovala konec njene moči in prevlade v jugovzhodni Evropi.

Pred mirom v Vašvarju

Po uspešnem vojnem pohodu leta 1663 in zavzetju več trdnjav na zahodu današnje Slovaške je turška vojska po prezimovanju v Beogradu in okolici spomladi 1664 najprej prekinila obleganje turške trdnjave Kaniža (danes Nagykanisza na Madžarskem), nato pa poleti zavzela trdnjavo Novi Zrin, ponos družine Zrinjskih, in jo porušila do tal. Tik pred sklenitvijo miru (mir v Vašvarju 10. 8. 1664) sta se zavezniška (avstrijska cesarska vojska, vojska državnih stanov, vojska renske zveze in francoski kontingent) in turška vojska 1. avgusta 1664 bolj ali manj naključno spopadli pri vasi Mogersdorf/Modinci. Evropski zgodovinopisci to bitko vse do danes opisujejo kot veliko in odločilno zmago, prvo nad turškimi vojskami po 150 letih. Pa je šlo res za tako veličastno zmago?

Bitka pri St. Gotthardu

Zahod torej še danes slavi bitko pri Modincih kot tisto, ki je končala avstrijsko-turško vojno 1663–1664. Toda cesar je kljub »sijajni zmagi« podpisal zanj zelo neugoden mirovni sporazum. Zgodovinarji pojasnjujejo, da je bil v to prisiljen, saj se je moral pripravljati na prihajajoče vojne s Francijo. 

S to »odločilno zmago«, ki naj bi srednjo Evropo rešila turškega osvajanja, je dunajski dvor prikril vrsto porazov, padlih trdnjav in izgubljenega ozemlja.

Bitka pri Mogersdorfu/Modincih je bila v resnici zmaga cesarja, toda ni bila toliko zmaga na bojnem polju nad turško vojsko (za to so morali Avstrijci počakati na leto 1683 in poljskega kralja) kot ena prvih propagandnih zmag, ki jih je dunajski dvor tako nujno potreboval. S to »odločilno zmago«, ki naj bi srednjo Evropo rešila turškega osvajanja, je dunajski dvor prikril vrsto porazov, padlih trdnjav in izgubljenega ozemlja na Ogrskem leta 1663, neuspeli zimski vojni pohod Zrinjskega in Hohenloheja januarja 1664, neuspelo obleganje Kaniže spomladi 1664 ter turško zavzetje in uničenje hrvaškega ponosa ‒ Novega Zrina poleti 1664. Po zaslugi te »zmage« se je v habsburški monarhiji in tudi v Evropi sploh povrnilo zaupanje v cesarja in njegovo vojsko.

Prebrali ste del članka, ki je bil najprej objavljen v reviji SLO – slovenski zgodovinski magazin, 2/2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ in spremljate tudi na Facebooku. Naročila v spletni trgovini: https://bit.ly/3MzlwXz ali na narocila@druzina.si, 01 360 28 28.