Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco v Vatikanu v šestnajsti katehezi o Božjih zapovedih spregovoril o osmi: ne pričaj po krivem.

»Kaj pomeni govoriti resnico? Ali to pomeni biti iskreni? Ali biti natančni?« se je vprašal Frančišek. V resnici to ne zadošča, kajti lahko smo iskreni v zmoti ali pa natančni v podrobnosti, ne da bi razumeli smisel celote. Včasih se upravičujemo z besedami: »Povedal sem to, kar sem čutil.« Res je, toda s tem smo absolutizirali svoj pogled na svet. Ali pa: »Povedal sem samo resnico.« Morda res, toda razkrili smo osebna in zaupna dejstva: »Koliko obrekovanja uničuje občestvo zaradi neprimernosti ali pomanjkanja obzirnosti!« je pripomnil papež. Ljudje, ki obrekujejo, drugega »umorijo«. Kdor obrekuje, je terorist, ki s svojimi besedami meče bombe in uničuje sloves drugih.

Osma zapoved prepoveduje potvarjanje resnice. Pri komunikaciji med osebami ne gre zgolj za besede, ampak tudi kretnje in celo tišina. Človek govori z vsem, kar je in kar počne.

Resnica »najde svojo popolno uresničitev v Jezusovi osebi, v njegovem načinu življenja in smrti, kar je sad njegovega odnosa z Očetom«. Kristus nam s tem, ko nam pošilja Svetega Duha, podarja življenje Božjih otrok. Bog je dober, nikoli ne razočara in bližnjemu v srce polaga ljubezen. To resnico človek okrepi ali zanika s svojimi besedami in dejanji.

Resnica je torej »čudovito razodetje Boga in njegovega obličja kot Očeta, je njegova brezmejna ljubezen«. Ta resnica ustreza človeškemu razumu, obenem pa ga neskončno presega, saj je dar, ki je prišel na zemljo in se je utelesil v križanem in vstalem Kristusu. »Ne pričevati po krivem pomeni,« je današnjo katehezo sklenil papež, »da živimo kakor Božji otroci in pustimo, da se v vsakem dejanju pokaže velika resnica, da je Bog Oče in mi se lahko nanj zanesemo«.

Vir: kath.net / RV
Foto: Vatican Media