Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa poročal hamburški tednik Die Zeit, Josepha Ratzingerja bremeni predvsem odlok münchenskega cerkvenega sodišča pod vodstvom cerkvenega sodnika Lorenza Wolfa iz leta 2016. V središču obtožb je dogajanje, povezano z duhovnikom iz škofije Essen, ki je bil po odkritju spolnih zlorab mladoletnih poslan v münchensko nadškofijo.

Benedikt XVI. o preteklem življenju duhovnika Petra H. po lastnih navedbah ni vedel ničesar.

Ratzinger, tedaj münchenski nadškof, naj bi bil o dogajanju obveščen in naj bi potrdil sprejem duhovnika Petra H., ki naj bi na Bavarskem opravil terapijo. Več škofov, takšen je očitek v hamburškem tedniku, med njimi tudi Ratzinger, se je »zavestno odpovedalo kakršni koli kazni za storjena kazniva dejanja duhovnika iz Essna«. Kot naj bi pisalo v omenjenem dokumentu, »visoki cerkveni dostojanstveniki v škofijah München in Essen niso izpolnili svoje dolžnosti do otrok in mladih, ki so jim bili zaupani v pastoralno oskrbo«, in niso kazensko ukrepali proti duhovniku Petru H., čeprav so vedeli za njegova dejanja.

Na poročanje tednika Die Zeit se je odzval tudi osebni tajnik Benedikta XVI., nadškof Georg Gänswein, ki v Ratzingerjevem imenu očitke odločno zanika. »Domneva, da je upokojeni papež v času odločanja glede sprejema duhovnika H. poznal njegovo zgodovino (očitke o spolnih zlorabah), je napačna. O njegovem preteklem življenju ni vedel ničesar,« je nadškof Gänswein konec lanskega leta zapisal v odzivu na poročanje hamburškega tednika. Joseph Ratzinger se tudi ni zavestno odpovedal sankcijam proti Petru H.

Naslovnice v medijih že leta 2010

Omenjeni primer je že večkrat poskrbel za naslovnice v mednarodni medijih, med drugim je leta 2010 o njem izčrpno poročal ameriški New York Times. Peter H. je namreč kmalu po premestitvi v münchensko nadškofijo znova začel delovati v pastorali in zagrešil več spolnih zlorab. V Münchnu in Essnu se je doslej javilo že 29 domnevnih žrtev. Celo ko je okrožno sodišče v Ebersbergu omenjenega duhovnika leta 1986 pogojno obsodilo, to pristojnih ni odvrnilo od tega, da bi ga znova dodelili v eno od župnij. V tem obdobju med 1982 in 2008) je münchensko nadškofijo vodil kardinal Friedrich Wetter.

Nekdanji generalni vikar münchenske nadškofije Gerhard Gruber je Benedikta XVI. že leta 2010 razbremenil vseh obtožb.

Leta 2010 je vso odgovornost za dejstvo, da je duhovnik H. že v času nadškofa Ratzingerja znova lahko deloval v pastorali, prevzel Gerhard Gruber, ki je bil leta 1980 na položaju generalnega vikarja münchenske nadškofije. S tem je v celoti razbremenil tedanjega papeža Benedikta XVI., ki je bil za Petrovega naslednika imenovan leta 2005.

Kardinal Reinhard Marx. FOTO: Vatican Media

Pod drobnogledom tudi kardinal Marx

Profesorja cerkvenega prava Norbert Lüdecke z univerze v Bonnu in Bernhard Anuth z univerze v Tübingenu v pogovoru za omenjeni nemški tednik Die Zeit tudi kardinalu Reinhardu Marxu, ki od februarja 2008 vodi münchensko nadškofijo, očitata pomanjkljivo ukrepanje v zvezi z duhovnikom Petrom H. Kardinal Marx je sicer leta 2008 zahteval psihiatrično oceno tedaj že pogojno kaznovanega župnika in ga je premestil na drug položaj, ni pa odredil nobene preiskave glede njegovega ravnanja in v Vatikanu o primeru ni poročal.

Leta 2010 so omenjenega duhovnika umaknili iz pastorale. Danes pod nadzorom biva v essenski škofiji, njegovo delovanje nenehno preverjajo. Poleg tega je proti duhovniku uveden cerkvenopravni postopek, ki naj bi ga zaključili v letošnjem letu.