Zbrane na drugem Komarjevem popoldnevu je v imenu Komarjevega prijatelja akademika Zorka Simčiča pozdravila njegova hči Ivana.

Maja lani se je z ustanovitvijo Zavoda Philosophia Perennis uresničila pobuda, da bi tudi v slovenskem prostoru bolj sistematično spoznavali rojaka Milana Komarja (1921–2006), filozofa, ki lahko s krščansko-realistično mislijo o človeku, kulturi in družbi (od leta 1948 jo je razvijal kot profesor in predavatelj v Argentini) v marsičem služi kot kažipot pri iskanju ustvarjalnih rešitev v današnjih časih vsesplošne zmede.

Prva izdaje nove zbirke

Zavod svoje poslanstvo uresničuje predvsem z izdajanjem Komarjevih knjig in prirejanjem javnih dogodkov ob njihovem izidu. Maja lani je tako priredil prvi Komarjev popoldan ob izidu knjige Človeški čas, drugi Komarjev popoldan pa je v petek, 7. decembra, minil v znamenju nove publikacije Problemi človeka v družbi blagostanja & Svoboda in velikodušnost, s katero zavod v sodelovanju z založbo Družina začenja zbirko Ordo et misterium (Red in misterij; to je tudi naslov prve Komarjeve knjige v španščini). Knjigi na pot sta spregovorila njen urednik dr. Matija Ogrin in preko video posnetka dr. Martin Sušnik, Komarjev učenec, sodelavec argentinske ustanove Fundación Emilio Komar.

Kot je dejal dr. Ogrin, nova izdaja Komarjevih misli prinaša zapisa dveh ciklov posnetih predavanj, ki sicer segata v različni časovni obdobji (prvi v leto 1967, drugi v leto 1984) in se na prvi pogled posvečata različnima temama, a se, sopostavljena v isti publikaciji, izredno dobro dopolnjujeta. Prva razprava o problemih človeka v družbi blagostanja je namreč dobrih 20 let vnaprej napovedala neizbežen konec in zgodovinski poraz marksizma kot političnega sistema in hkrati postavila kritično diagnozo izpraznjene zahodne družbe blagostanja, ki se je vzpostavljala kot alternativa marksizmu. Druga razprava pa s krščansko-realistično mislijo o človeku, njegovi svobodi, notranjem redu in stvarjenskem dinamizmu radikalno presega tako marksistično krizo kot blagostanjsko mrtvilo in nanju odgovarja s svetlo vizijo, ki omogoča resnični duhovni razmah posameznika in družbe.
Direktor Zavoda Philosophia Perennis dr. Matija Ogrin

Komarjevo prodiranje v globino

Dr. Martin Sušnik je z zbranimi delil svojo osebno izkušnjo ob svojem prvem branju razprave Problemi človeka v družbi blagostanja (v pisni obliki je v prvi argentinski izdaji izšla leta 2001, ko je bil Komar še živ in jo je lahko tudi sam pregledal in napisal kratek uvod). Ker se je Sušnik takoj lotil branja in ni bil pozoren na okoliščine, v katerih je razprava nastala, je živel v prepričanju, da je bil to zapis tečaja, ki je bil izveden vsaj po letu 1990, torej po razpadu komunizma (vsaj) kot političnega sistema v Evropi. Prepričljivost in prodornost analize je namreč dajala vtis, da je zadeva nastala post factum, torej po tistem, ko so se ta zgodovinska dejstva že uresničila. »Lahko si mislite, kako sem bil presenečen, kot sem spoznal, da je Komar vse to predvidel že 20 let prej,« je dejal dr. Sušnik.



Seveda se postavlja vprašanje, kako je Komar vnaprej mogel predvideti zgodovinske dogodke in današnjo moderno krizo? Odgovor dr. Sušnika je jasen: ker se Komarjevo branje zgodovine ni ustavilo na plitvini golih dejstev, ker to ni bilo nekakšno »novinarsko«, temveč filozofsko, celo metafizično branje. Komar je imel neverjeten talent globokega motrenja dejstev, kar mu je omogočalo preroške uvide. To pa je naloga, ki je postavljena tudi pred najširši krog ljudi, saj globina po Sušnikovem prepričanju ni »luksus intelektualcev«, temveč bistvena zahteva, ki človeku, ko spoznava ne le kako, temveč tudi kaj stvari so, omogoča najti pravi rešitev.

Ali kot je dr. Sušnik zapisal v spremni besedi k novi Komarjevi knjigi: »Komarjev nauk je za nas, pripadnike t. i. postmoderne družbe, ne le možnost, da bolje razumemo preteklost, temveč tudi izziv in vabilo, da se napotimo h globokemu razmišljanju in kontemplaciji realnosti. Tako zmoremo najti luč in smisel, resnico in dobroto, ki iz samega bitja, kolikor je participacija neskončnega Bitja, izžarevajo in so kažipot v časih vsesplošne socialne, kulturne in eksistencialne zmede.«

V drugem delu srečanja je dr. Matija Ogrin opozoril na nekaj vzporednic med mislijo Milana Komarja in velikega polihistorja Janeza Ludvika Schönlebna (novembra smo se spominjali 400. obletnice njegovega rojstva).

Več v videoposnetkih.

1. del:



Martin Sušnik: V globini so visokosti (videoposnetek iz Argentine)



2. del:



3. del: