Sodelujoči v spletnem pogovoru so kot ključni dejavnik in mejnik v boju proti pandemiji covida-19 izpostavili varno, učinkovito ter čim prej in čim širše dostopno cepivo. FOTO: Pexels



Sodelujoči v spletnem pogovoru v okviru portala STAznanost – predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Alojz Ihan, predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel in vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na ljubljanskem kemijskem inštitutu Roman Jerala – so kot ključni dejavnik in mejnik v boju proti pandemiji covida-19 izpostavili varno, učinkovito ter čim prej in čim širše dostopno cepivo.

Razliko naredi dostopnost

»Če bomo pustili žepe, kjer se bo okužba še naprej širila, smo tik pred tem, da bo nekoč nastala mutacija, ki bo problem še zaostrila,« je opozoril Ihan, Fafangel pa se je strinjal, da se ne smemo osredotočiti na majhno razliko med učinkovitostjo med posameznimi cepivi: »Na ravni prebivalstva naredi razliko dostopnost. Nič nam ne pomaga visoko učinkovito cepivo v majhnih količinah, dostopno šele čez nekaj časa.«

Zamik cepljenja z drugim odmerkom?

Nekatere evropske države so se sicer v želji s cepivom čim prej zaščititi kar največji delež prebivalstva odločile za zamik cepljenja z drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva, ki ga je po navodilih proizvajalca treba aplicirati v treh tednih. Prve cepljene osebe v Sloveniji, ki bodo v kratkem na vrsti za drugi odmerek, bodo z njim cepljene skladno z navodili, je zatrdil Ihan.



Neželeni stranski učinki?

Po Fafanglovih besedah bi se lahko dinamika cepljenja spremenila ob bistveno večjih dobavah cepiva, ki pa ga je trenutno povsod premalo, je povzela STA. Tudi Jerala razume, da je treba upoštevati navodila, da pa je treba biti v izrednem stanju pragmatičen. Po njegovem so že pred leti začete klinične študije cepiv, zasnovanih na novi tehnologiji informacijske RNK, pokazale, da je cepivo varno. »Glede na principe delovanja ne vidim možnosti povzročitve neželenih stranskih učinkov, slabših kot pri drugih cepivih,« je pojasnil Jerala.

V registru že več kot 20.500 cepljenih

Morebitni dolgoročni stranski učinki bodo, tako Ihan, znani po letu ali dveh spremljanja, a jih je težko pričakovati, saj vsebuje cepivo majhno število komponent, le maščobne lipide in informacijo RNK. Fafangel je dodal, da so sicer najpogostejši stranski učinki lokalne reakcije po cepljenju. Med 54 prijavami neželenih učinkov, ki jih je prejel NIJZ, je večina blagih in glede na klinične študije pričakovanih, ki so hitro izzveneli. V e-registru cepljenja so doslej zabeležili več kot 20.500 cepljenih oseb.

Več kot 90-odstotna zaščita

Po študijah cepivi Pfizerja in Moderne nudita tudi zelo visoko, več kot 90-odstotno zaščito, torej lahko cepljeni dokaj trdno računa, da ob okužbi ne bo zbolel, je dejal Ihan. Prav tako ne moremo zboleti zaradi cepljenja. Stanovalci domov za starejše s potrjeno okužbo kmalu po cepljenju so bili namreč, tako Fafangel, v stiku z virusom že pred cepljenjem ali še preden se je po njem razvila zaščita. Ni pa še jasno, kako dolgo traja zaščita po cepljenju – glede na trenutne rezultate vsaj osem mesecev, je pojasnil Jerala.


Alojz Ihan: »Odločamo se med cepljenjem in boleznijo.« FOTO: Tatjana Splichal


Priporočljivo tudi za kronične bolnike

Obenem tudi še ni znano, kako cepivo vpliva na prenos okužbe, zato, opozarja Fafangel, »ob trenutni cepljenosti le majhnega dela prebivalstva še naprej veljajo splošni ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe.« V klinične študije je bilo vključeno več 10.000 oseb, tudi kronični bolnike, »za katere je cepljenje priporočljivo, prav tako za onkološke bolnike, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju.« Z ljubljanskega onkološkega inštituta dodajajo, da naj bolniki na visokodoznem zdravljenju in po presaditvi krvotvornih matičnih celic sledijo priporočilom hematologov.

Vsak dan bi morali cepiti 10.000 oseb

Predvidoma danes naj bi v Slovenijo prispela prva pošiljka s 1200 odmerki Moderninega cepiva. »Če želimo populacijo precepiti do poletja ali vsaj jeseni, potrebujemo več cepiv. Vsak dan bi morali cepiti 10.000 oseb, pri nas pa toliko cepiv dobimo tedensko,« je odločno pripomnil Jerala in spomnil, da naj bi ta teden podjetje AstraZeneca pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) vložilo vlogo za izredno uporabo cepiva, za katerega je EMA zeleno luč napovedala še v januarju.

Cepljenje ali bolezen

»Odločamo se med cepljenjem in boleznijo. Kratkoročne učinke cepljenja poznamo. V tej fazi epidemije težko računamo, da se bomo bolezni izognili. Učinkovitost obeh cepiv je fantastična. Malo je zdravil v medicini, ki nas odrešijo bolezni, pa jih je treba vzeti manj kot pol mililitra. Cepiva so takšna, pri njih koristimo naravno delovanje imunskega sistema. Telesu s cepivom ponudimo to, kar bi se sicer zgodilo na naraven način,« je še poudaril Ihan.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Škofje spodbujajo duhovnike k cepljenju

Frančišek se bo v prihodnjih dneh cepil proti koroni

Med prvimi cepljenimi tudi nadškof Kramberger

Pravica do etično pridobljenih cepiv proti covidu-19