Ob obisku fatimske Marije v Tržiču leta 2008 se je duhovnik Marinko Bilandžić, takrat župnik v Lešah, z zaupanjem posvetil Mariji v zavedanju, da kot duhovnik potrebuje duhovno zavetje.

»Marija, reši me tega človeka!«

Na deževen dan, 7. novembra 2008, je duhovnik Marinko molil v cerkvi. Po dveh desetkah rožnega venca je nepričakovano vstopil mlad fant, Miran, in mu rekel: »Moj duhovni voditelj mi je naročil, naj ubijem človeka v črnem.« Marinko je vprašal: »Sem to jaz?« In fant je potrdil.

Čeprav vznemirjen, je duhovnik molil naprej in si dopovedoval, da se tega fanta že ne bo bal. Ko je pokleknil na stopničko, je začutil močan udarec.

 Duhovnik je po nogi začutil nekaj toplega in zavedal se je, da je bil zaboden z nožem ...

V roke je vzel kip fatimske Marije in se z njim obrnil proti fantu. Ta je bil grozen na pogled, kot pošast, v rokah pa je imel nož, ki je bil že krvav. Napadeni je začel na glas klicati: »Marija, reši me tega človeka!« S kipom je stopil proti fantu, ta pa se mu je začel umikati proti izhodnim vratom. Po nogi je začutil nekaj toplega in zavedal se je, da je bil zaboden z nožem.

»V Jezusovem imenu ti odpuščam«

Na hitro je zaloputnil vrata, a je fant kmalu spet začel razbijati po njih in še enkrat prišel pod kor. Sedemkrat je z nožem zamahnil po duhovniku, a vsi udarci so zadeli Marijin kip. Marinko se je pomikal proti sredini cerkve, Miran pa mu je z nogo zbil kip iz rok, njega pa vrgel na tla. Klečal je na njem, da bi ga zabodel od vrha navzdol, takrat pa je vstopil mežnar. Tudi njega je fant porezal z nožem po rokah. Marinko se mu je takrat nekako izvil, dobil je novo moč in ga zgrabil od zadaj. Z mežnarjem sta ga odvlekla ven.

Rešila me je fatimska Marija. Vem, kako dobro je, da sem se posvetil Mariji.

V teh trenutkih se je Marinko spomnil, kako je Janez Pavel II. šel k atentatorju v zapor in mu odpustil. Tudi sam je pogledal Miranu v obraz in mu rekel: »V Jezusovem imenu ti odpuščam.« V njem se je naselil mir.

Ko so prišli ven, je bilo tam že nekaj ljudi. Ko so videli, kaj se dogaja, je nekaj mož zgrabilo fanta in ga zvezalo. Marinko se je vrnil v cerkev, si izprašal vest, vključil zvonove, se obhajal in rekel Jezusu: »Dokler bom mogel, bom klical tvoje ime, potem pa sem itak pri tebi.« Takrat je zazvonil mobilni telefon, klical ga je župnik iz Križ – temu je razložil, kaj se je zgodilo, in hitro so ga odpeljali v bolnišnico. »Rešila me je fatimska Marija. Vem, kako dobro je, da sem se posvetil Mariji.«

»Oprostite, ker sem vam povzročil toliko zla«

Pozneje se je izvedelo, kako v težkih razmerah je Miran živel v otroštvu. Očim je bil mežnar in ga je privezal za korito v hlevu ... Po napadu na duhovnika je Miran pristal v zaporu, Marinko pa ga je čez nekaj mesecev obiskal v Begunjah na psihiatričnem oddelku. Kmalu je ušel od tam in si čez nekaj mesecev vzel življenje. Marinku je napisal: »Oprostite, ker sem vam povzročil toliko zla.«