Slovenske gore so lepe, a so lahko tudi zelo nevarne, če ne upoštevamo pogojev in vremenskih razmer. Samo v letošnjem januarju je bilo v gorah 41 nesreč, umrlo je devet ljudi. »To je številka, ki je preslaba in apeliramo, prosimo, kar že ves čas opozarjamo, dajmo se paziti. Nima smisla, da gremo čez rezino noža,« opozarja in prosi Toni Smolej, predsednik Komisije za letalsko reševanje GRZS.

Vsako leto za 10 odstotkov več reševanj

Statistika kaže, da je nesreč v gorah iz leta v leto več. Gorski reševalci so lani skupno opravili preko 630 reševalnih intervencij, od tega polovico s pomočjo helikopterja. »To je odstotek, za katerim stremimo in po desetih letih smo ponovno prišli do tega odstotka. Vendar moramo vedeti, da v desetih letih se je vsako leto povečalo število reševanj za deset odstotkov. Kar nam pa številke kažejo v letošnjem letu, si pa ne bi upal reči, da bo to samo deset odstotkov,« je ob predstavitvi helikopterskega reševanja v gorah povedal Smolej.

Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske (SV) so v zadnjih desetih letih v gorah posredovale 1447-krat. Leta 2012 je bilo to 91-krat, lani že 196-krat.

»Luksuzna oskrba ponesrečencev«

Helikoptersko reševanje v gorah poteka v sodelovanju GRZS in ministrstva za obrambo. Edini v Evropi imamo na tem področju sodelovanje amaterjev in profesionalcev, ki pa je na zelo visokem profesionalnem nivoju. »Ponesrečenci so lahko hvaležni, da imajo tako kvalitetno oskrbo. Jaz bi temu rekel, da je to luksuzna oskrba. Tega v tujini ni oz. so drugi ekonomski pogoji,« ocenjuje Smolej.

Helikoptersko posredovanje v gorah nudijo dežurne ekipe na letališču v Mariboru, na Brniku in v Cerkljah ob Krki. Zaradi povečanega števila nesreč, pa so aktivirali dodatni helikopter v času zimskih in poletnih počitnic ter ob koncih tedna junija in septembra.

»Helikopterska eskadrilja je v 15-minutni pripravljenosti. To pomeni, da lahko od klica na pomoč do vzleta helikopterja, mine 15 minut. V povprečju vzletimo že v sedmih minutah,« je povedal podpolkovnik Robert Špernjak, namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva SV.

V posadkah je trenutno 61 reševalcev letalcev, od tega 18 zdravnikov, ki so usposobljeni za delo s helikopterjem. Vsak mora na leto opraviti 60 ur usposabljanj, tako za zimsko kot za letno reševanje. Delo s helikopterjem je od klasičnega reševanja zahtevnejše. »To so zelo stresne situacije. Če pomislite, da je na dan osem dogodkov in da v teh dogodkih lahko pride do situacije, ko ni več pomoči, potem veste, kakšna je obremenitev.«

V vsako reševanje v gorah, ki zahteva helikoptersko posredovanje, je vključenih najmanj 15 ljudi. Poleg pilota, kopilota, tehnika letalca, zdravnika, gorskega reševalca in policista na krovu helikopterja, je tu še klasična ekipa, ki se v reševanje podaja peš. »To je zalogaj, ki ga za zdaj še pokrivamo,« pravi Smolej. A pohodnike prosi, naj jim gredo nasproti, da bo teh intervencij čim manj.

Socialna omrežja pripomorejo k odločitvi za obiska gora

Smolej je opozoril, da v teh dneh kljub zahtevnim in nepredvidljivim vremenskim razmerah v gorah opažajo »nenormalne trume ljudi v predelih, za katere si sploh ne predstavljamo, da tja grejo.« Mnogi obiskovalci gora imajo sicer zelo dobro opremo, težava je pomanjkljivo znanje. V primeru zdrsov reševalci opažajo, da če bi ponesrečenci pravilno uporabljali opremo, ne bi bilo takih posledic.

Nepremišljen obisk gora ob nezadostni psihični in fizični pripravljenosti gre zagotovo pripisati socialnim omrežjem, pritrjuje Špernjak.