Na tako zastavljen napovednik, v katerem je voditeljica nanizala še nekaj slabšalnih vrednostnih sodb na račun Katoliške cerkve in njenega prizadevanja za vrnitev nekoč zaplenjenega premoženja, se je odzval zgodovinar dr. Matjaž Ambrožič s katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Njegov odziv v nadaljevanju objavljamo v celoti, na spornost odločitve radovljiške upravne enote pa smo že pred časom opozorili tudi v prispevku za Družino.


Foto: arhiv Družine

»Skrajno zavržno dejanje«

V napovedniku za oddajo Preverjeno, ki bo v torek na POP TV, med drugim beremo: »Zdaj je Upravna enota Radovljica ugotovila nekaj zanimivega. Ta zemljišča naj nova oblast po vojni sploh ne bi odvzela cerkvi, ker sploh niso bila v njeni lasti. Cerkvi jih je vzel že nemški rajh leta 1941. Cerkev bo seveda temu zagotovo ugovarjala.«

Naloga novinarke Alenke Arko je v tem primeru bila, da bi se pozanimala tudi pri zgodovinarski stroki, če že pravniki Upravne enote Radovljica »ne poznajo« zakonodaje iz leta 1945.

»Ugotovitev« oziroma odločba Upravne enote Radovljica, ki jo vodi načelnica mag. Maja Antonič, je skrajno zavajajoča in neprofesionalna. Od odgovornih se zato zahteva odgovornost zaradi nestrokovnosti ali zlonamernosti glede izdane odločbe.

Argumentacija

V zgodovinarski stroki je že dolgo znano dejstvo, da je nemški okupator na Gorenjskem maja 1941 cerkveno premoženje najprej dal popisati, nato pa ga je zaplenil v korist III. Reicha. Predsedstvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije je 23. avgusta 1945 okupatorjevo zaplembo v Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji s členom 34 razglasilo za nično in neobstoječo z naslednjimi besedami: »Vse odločbe in ukrepi okupatorjevi in domačih oblastev v okupatorjevi službi, izdani v dobi okupacije z namenom, doseči spremembe v zemljiški posesti, ali z namenom, spremeniti odnose med lastniki in zakupniki v korist lastnikov, se štejejo za nične in neobstoječe.«

Iz predhodnih členov 3, 8 in 26 je razvidno, da je jugoslovanska oblast s tem mislila tudi na cerkvene ustanove, ki so v njih izrecno naštete.

V Sloveniji je omenjeni zakon sprejel Prezidij OF 17. decembra 1945 in sprožil nacionalizacijski val.

Sporna odločba Upravne enote Radovljica o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana za vrnitev nepremičnin v Bohinju s pravnega vidika ne upošteva pravnega reda in lastništva, ki je veljalo pred nemško okupacijo in po koncu druge svetovne vojne. Nadškofiji Ljubljana je bilo premoženje nacionalizirano v skladu z Zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji, ker je bila po končani vojni nekaj mesecev lastnik nepremičninskega premoženja, kar je z omenjenim zakonom priznavala tudi povojna jugoslovanska oblast. Dokaz za to so nacionalizacijske odločbe. Sklicevanje Upravne enote Radovljica na zaplembo imenovanega premoženja s strani nemškega okupatorja je skrajno zavržno dejanje.

Doc. dr. Matjaž Ambrožič