Selca FOTO: Ivo Žajdela

Župnijo Selca so ustanovili leta 1454. Že od leta 1296 je bil tu prisoten kaplan iz prafare Stara Loka. V lanskem letu so praznovali 1050. obletnico prve omembe kraja Selca v darilni listini, ki jo je freisinškemu škofu Abrahamu podaril nemški cesar Oton II.

Župnijska cerkev sv. Petra v Selcih, glavni oltar. FOTO: Ivo Žajdela

Levo in desno po Selški dolini od Praprotna do Prtovča

Župnija Selca je podeželska župnija in obsega vasi levo in desno po Selški dolini od Praprotna do Prtovča. Ima sedem podružnic in vse, razen ene (sv. Florijan na Bukovici) ter župnijske sv. Petra v Selcih, so na hribih po obeh straneh doline. Ko se iz smeri Škofja Loka pripeljemo po ozki dolini, se na mestu, kjer se Selška dolina odpre, pogled usmeri na levo stran. Tam visoko na hribu na nadmorski višini 666 metrov zagledamo prvo podružnično cerkev sv. Tomaža. Pot nadaljujemo naprej po glavni cesti in v vasi Bukovica nas pelje tik mimo cerkve sv. Florijana, ki stoji na nadmorski višini 396 metrov. Vožnjo nadaljujemo po dolini navzgor, kjer v daljavi na levi strani vidimo zvonik cerkve sv. Miklavža nad Golico (952 m). Pogled usmerimo na hrib na desno stran, kjer je nad vasjo Zabrekve cerkev sv. Mohorja in Fortunata (952 m). Na hribu naravnost pred seboj nad vasjo Kališe vidimo cerkev sv. Križa (872 m). Na Selškem polju, kjer se dolina najbolj razširi, pred seboj uzremo zvonik župnijske cerkve sv. Petra (432 m). Dve cerkvi se iz doline ne vidita, in sicer cerkev sv. Jedrti v Lajšah (760 m) in najvišje ležeča podružnična cerkev selške župnije cerkev Marije Pomočnice na Prtovču (1.025 m).

Župnijska cerkev sv. Petra v Selcih, kip zavetnika. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija je civilno razdeljena v dve občini

Župnija je civilno razdeljena v dve občini, večji del spada v občino Železniki, vasi Ševlje, Bukovica, Stirpnik, Luša, Praprotno in Sv. Tomaž pa v občino Škofja Loka. Domačij, kjer živijo samo od dela na kmetiji, je le še nekaj. Kot pove župnik Damjan Prošt, »v dolini vsako leto ugasne kakšna domačija, zapre hlevska vrata in se zaradi različnih vzrokov ne ukvarja več z vzrejo živine. Po hribih pa živijo od dela v tovarnah in na kmetiji. Moram pohvaliti ljudi po hribih, saj so res pridni in pokosijo in obdelajo vse, tako da je zelo malo površin, ki se zaraščajo.« Ljudje hodijo v službo v Železnike, Škofjo Loko, Kranj in Ljubljano.

Kališe nad Selcami, podružnična cerkev sv. Križa. FOTO: Ivo Žajdela

Verouk poteka v Selcih, na Prtovču in Bukovici

Vernikov je okoli 2.900. V lanskem letu so krstili 24 otrok, 15 deklic in devet fantov. Pri prvem obhajilu je bilo 25 otrok, pri birmi pa 38. Vseh obhajil je bilo podeljenih 33.100. Porok je bilo pet, vseh oklicev pa deset. Pogrebov so imeli kar 33. Od teh je bilo 18 pripravljenih na smrt z vsaj enim izmed zakramentov (spoved, maziljenje, obhajilo), 15 pokojnih na smrt ni bilo pripravljenih in so umrli neprevideni. Umrlo je 23 žensk in deset moških. Veroukarjev je v župniji v letošnjem pastoralnem letu 207. Verouk poteka v Selcih, na Prtovču in Bukovici.

Ministrantov imajo res veliko. FOTO: Ivo Žajdela

Pri mašah v Selcih ministrira 36 fantov

Župnik pove, da je pastoralno delo zelo razgibano, saj upravlja še dve župniji, Sv. Lenarta in Bukovščico. »Župnije so v dveh občinah in otroci hodijo v šolo v šest različnih krajev, zato je sestava urnika za verouk prava umetnost in je potrebnega veliko dogovarjanja. Pri mašah v Selcih ministrira 36 fantov, od prvoobhajancev do študentov. Ministrantska skupina v Bukovščici in pri Sv. Lenartu pa v vsaki župniji šteje po devet ministrantov, od tega je pet deklet.

Prvo obhajilo 21. aprila 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Vsak torek po maši molijo pred Najsvetejšim

Vsako leto imajo najmanj štiri romanja, oktobra župnijsko, v novembru za može in fante ter kmete in kmetice, spomladi pa pridejo na vrsto tudi žene in dekleta. Na romanje so povabljeni župljani vseh treh župnij. V poletnem času gredo z ministranti in pevci otroškega pevskega zbora na počitnice v Izolo.

Od priprave na evharistični kongres leta 2010 imajo vsak mesec s prvega petka na prvo soboto tiho celonočno češčenje Najsvetejšega, ki se sklene ob 6.30 z mašo za nove duhovne poklice. Med šolskim letom vsak torek po maši molijo pred Najsvetejšim za blagoslov družin, ob četrtkih pa skozi celo leto za nove duhovne poklice. V svetih časih (advent, post, maj, oktober) imajo ob nedeljah ob 14. uri pobožnosti. Župljani posameznih vasi še vedno opravljajo zaobljubljene maše svojih prednikov na Brezje, Rodine in v Ljubno.

Otroški zbor, ki je pel pri prvem obhajilu 21. aprila 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Skrb za bolne in ostarele

Šmarnice poleg v župnijski cerkvi potekajo tudi po sedmih okoliških vaseh, kjer se ljudje sami zbirajo k molitvi, branju šmarnic in prepevanju. Vsako leto na velikonočni ponedeljek organizirajo blagoslov koles, skirojev in rolerjev, zadnjo nedeljo v aprilu pa imajo tradicionalni blagoslov traktorjev. V adventnem času po župniji roma dvanajst podob Fatimske Marije in družine jo zelo rade sprejmejo na dom ter ob njej molijo. V času novoletnih počitnic se otroci preoblečejo v kolednike in ponesejo blagoslov Novorojenega v vse domove župnije.

Župnik vsak prvi petek v mesecu posebno skrb izkaže tudi bolnim in ostarelim (trenutno petindvajsetim), ki ne morejo več v cerkev, in jim s svojim obiskom prinese Jezusa na dom. Pove, da ko vse obišče, prevozi več kot 80 kilometrov.

Oratorij vodi kar 58 animatorjev. FOTO: Urška Bernik

V župniji je aktivnih veliko skupin

V župniji je aktivnih veliko skupin, ki sodelujejo in pomagajo pri pastorali in bogoslužju. Imajo štiri pevske zbore. Vsako nedeljo zjutraj pri maši prepeva starejši pevski zbor. Ob deseti uri pa maše popestrijo Mešani pevski zbor sv. Peter Selca, Mladinski pevski zbor Minuta čez in Otroški pevski zbor župnije Selca. Verouk poleg župnika poučujeta še dve katehistinji, Monika Pegam in Lili Tolar. Tudi sodelavke župnijske Karitas župniku velikokrat priskočijo na pomoč z razdeljevanjem peciva in pijače, ko praznujejo zakonski jubilanti, ko imajo mašo za starejše ali ko pripravijo župnijski dan. V novembru skupaj z osmošolci izdelajo adventne venčke, ki jih potem župnik razdeli ostarelim, ko jih obišče ob prvih petkih, v decembru pa voščilnice, ki jih v božičnem času pošljejo ostarelim župljanom.

Na romanju v Lurdu februarja 2024. VIR: Arhiv župnije

Imajo kar štiri zakonske skupine

Dejavna je tudi biblična skupina in kar štiri zakonske skupine. Na gospodarskem področju župniku pomagajo ključarji posameznih cerkva in gospodarski svet. Župnijski pastoralni svet je medžupnijski skupaj z župnijo Bukovščica in šteje 18 članov. Mladi sodelujejo kot animatorji na oratoriju, ki bo letos potekal že dvajseto leto. Sodelovalo bo kar 58 animatorjev, ki navadno skrbijo za 180 otrok. Ob sobotah se dobiva tudi mladinska skupina z okoli dvanajst mladimi.

Na romanju v Romuniji z duhovnim pomočnikom Cristianom Balintom leta 2023. VIR: Arhiv župnije

Prebivalci imajo zelo lep odnos do Cerkve

Župnik pove, da imajo prebivalci zelo lep odnos do Cerkve, vere in bogoslužja. Radi se udeležijo procesij, nedeljskega bogoslužja, romanj, šmarnične pobožnosti in oratorija. Ko prosi za pomoč dekleta in žene za pecivo, se vedno velikodušno odzovejo. Tudi moški so dejavni pri postavljanju Božjega groba, postavljanju mlajev ob slovesnostih (prvo obhajilo, birma, nove maše), pri obnovah cerkva. Mladi pomagajo pri postavljanju jaslic. Veliko imajo tudi dejavnih skavtov. V župniji v okviru KD dr. Janez Ev. Krek Selca deluje tudi dramska skupina Jap'čki, ki uprizarja igre za miklavževanje, materinski dan ... Letos so mladi v postnem času uprizorili odlično, že skoraj profesionalno izvedeno pasijonsko igro Pasijon po človeških rokah.

Selca, spominski park, kip Janeza Evangelista Kreka. FOTO: Ivo Žajdela

Župljani so zelo delovni, marljivi in odprti za življenje 

Župnik pove tudi, da so župljani zelo skrbni. Gospodinje vsako soboto počistijo župnijsko cerkev in jo okrasijo. Delo je razdeljeno po vaseh, in vsaka vas ima skrb čiščenja en mesec v letu. V župniji je dejavnih tudi 35 bralcev Božje besede. Pomagajo tudi pri vzdrževanju župnišča, pogostitvah ob srečanju starostnikov, zakonskih jubilantov in traktoristov.

Ključarji so lepo skrbijo za cerkvene stavbe. Večinoma so cerkve lepo obnovljene. Ponekod so zamenjali okna, uredili fasade, strehe, drugod jih to delo še čaka.

»Kot sem že omenil, so župljani vedno pripravljeni priskočiti na pomoč,« je vesel župnik Damjan Prošt, in doda, da so zelo delovni, marljivi, odprti za življenje. »V enaindvajsetih letih mojega župnikovanja je škof prišel kar devetkrat krstit sedmega otroka v družini. Po družinah je še vedno prisotna vsakodnevna molitev, tudi rožnega venca ob večerih.«

 Selca, spominski park, kip zgodovinarja Franca Kosa. FOTO: Ivo Žajdela

Lili Tolar, članica župnijske Karitas

Od ustanovitve ŽK Selca sem njena tajnica. Videti stisko in se nanjo odzvati je najlepše, kar lahko storimo za sočloveka. S sodelavkami Karitas pripravljamo vsakoletna srečanja za starejše in zakonske jubilante. Delo s starejšimi me osrečuje, ko vidiš, kako se Božja ljubezen dotakne njihovih src. Z mladimi izdelujemo adventne venčke in voščilnice. Poučujem najmlajše verouk na podružnici. Tako je moje delo v župniji povezano z najmlajšimi, mladimi in seveda s starejšimi. Hvaležna, da lahko svoje različne darove in izkušnje uporabljam v dobrobit naše župnije.

Lili Tolar FOTO: Ivo Žajdela

Monika Pegam, katehistinja

V župniji že več kot 10 let pomagam pri katehezi. Trenutno sem katehistinja v Selcih, na podružnici Bukovica ter v obeh župnijah, ki jih ima gospod župnik v soupravi: Bukovščica in Sveti Lenart. Delo katehistinje bi lahko primerjala delu vrtnarja. Sem tista oseba, ki skrbi, da semena vere, ki so bila zasejana in so začela kaliti v domači družini, skozi otroštvo rastejo. Moje glavno sporočilo otrokom je, da nas ima Bog rad, da je Jezus za nas dal življenje ter da ima za nas pripravljeno bivališče v nebesih. V pomoč so mi odlomki in zgodbe iz Svetega pisma, zakramenti, božje zapovedi, življenjepisi svetnikov ter krščanski prazniki. V težkih situacijah se spomnim, da je Bog tisti, ki daje rast, jaz sem le orodje v Njegovih rokah.

Jože Pollak FOTO: Ivo Žajdela

Jože Pollak, član ŽPS

Pri nas doma je sodelovanje v župniji nekaj vsakdanjega, saj smo najbližji sosedi cerkve. Dve hčerki sta vodili otroški pevski zbor, sinova ministrirala, vsi pa smo bralci beril. Sam sem član župnijskega pastoralnega sveta in izredni delivec svetega obhajila. Delivca sva dva in se dogovoriva kdaj bo kdo pomagal. V glavnem je to ob nedeljah, praznikih in kakšnih slovesnostih. Oba se zavedava, da sva samo duhovnikovi podaljšani roki in delujeva izključno po župnikovih navodilih, saj je to predvsem duhovniško delo. V župniji pa sva z ženo vključena tudi v starejšo zakonsko in biblično skupino.

Niko Rovtar FOTO: Ivo Žajdela

Niko Rovtar, voditelj oratorija

V župniji sem dejaven pri delu z mladino in otroki. Pred dvema letoma sem sprejel vlogo voditelja oratorija in s tem voditelja animatorske skupine. Oratorij mi veliko pomeni, saj predstavlja prostor, kjer lahko mladi in otroci ves teden sobivamo, se učimo drug od drugega, pojemo, se igramo, spoznavamo zgodbo in preko nje Boga. Čeprav živimo na vasi in naša župnija ni med največjimi, sem zelo vesel, da se na oratoriju zbere preko 200 otrok in animatorjev. Vodenje takšnega projekta (skupine) mi daje bogate izkušnje za življenje, tako pri delu z mladimi, kot pri delu z otroki. Vedno znova me uči ponižnosti in potrpežljivosti, ki mi je večkrat manjka. Največje zadovoljstvo občutim, ko ob koncu tedna vidim utrujene, vendar iskreno vesele in zadovoljne obraze otrok in animatorjev. Zadnjih nekaj let kot pianist sodelujem z otroškim in mladinskim pevskim zborom, ki delujeta v župniji, letos pa sem tudi prevzel vodenje otroškega pevskega zbora.

To delo opravljam s ponosom in veseljem, saj mi glasba veliko pomeni. Večkrat se rad pohvalim s svojim zborom, saj je s 34 člani najštevilčnejši v župniji. Vesel sem, ko vidim, da otroci radi prihajajo na vaje in so na koncu zadovoljni s svojim petjem. Vsak mesec enkrat pojemo pri maši, s petjem pa polepšamo tudi zaključek božične devetdnevnice in mašo ob prvem obhajilu. Ti dve maši sta otrokom posebno pri srcu in se zato nanju bolj intenzivno pripravimo, občasno pa pripravimo tudi kakšen krajši koncert, kjer pokažemo župniji, kaj znamo.

Župnik Damjan Prošt. FOTO: Ivo Žajdela

Damjan Prošt, župnik

Vodilo mojega duhovniškega poslanstva je »Gospod je moj pastir«. Svojo delo kot duhovnik jemljem zelo resno. Živimo v časih, ko so duhovniki bolj kot kadar koli zelo potrebni, a z nekaterih strani mnogim tudi trn v peti. Kot duhovnik moram biti vedno na voljo ljudem, a vem, da si moram vzeti čas tudi zase, da napolnim baterije, saj iztrošen ne bom nikomur koristil. Zelo sem ponosen na svoje farane, saj vem, da se nanje vedno lahko zanesem in na mnoge tudi obrnem po pomoč, ki mi je ne odrečejo. Zavedam se tudi tega, da na mladih svet stoji. Tudi njim moram biti v oporo in predvsem zgled. Zato so jim vrata župnišča vedno odprta. In mladi kar nekaj dejavnosti (pevci, igralci, glasbeniki) opravljajo v župnijskih prostorih. Zavedam se, da smo vsi, tako jaz kot moji farani, odvisni od Božjega usmiljenja in Njegovega blagoslova. Zato se mi zdi pomembno, da z blagoslovom kličem Njegovo Ljubezen nad otroke, mlade, zaposlene, kmete, starejše in nad njihovo orodje, ki ga potrebujejo za svoje delo: šolske torbe, kolesa, avtomobile, traktorje.

Svoje novomašno vodilo jemljem zelo resno, saj je On moj dobri pastir, in verujem, da mi bo pomagal pri opravljanju mojega duhovniškega poslanstva (dokler bo Njegova volja), zato da bodo njegovi ljubljeni otroci tudi po mojem prizadevanju nekoč stali v objemu Njegove neskončne ljubezni. In končno »ubogi hlapci smo, naredimo kar lahko in smo dolžni narediti, On pa daje rast in sad!«

Ivo Žajdela, Odprti za življenje, Družina, 19. 5. 2024Reportaža o župniji Selca je bila pod naslovom Odprti za življenje objavljena v Družini, številka 20, 19. maja 2024.

1/26