V prejšnjih stoletjih in desetletjih je bil tu sedež dekanije. Župnijo je zaznamovala trgovska, gasilska, usnjarska, šolska in pevska tradicija kraja Šmartno ter številni duhovni poklici.

Od začetka 20. stoletja je znana po svoji veliki, neogotski cerkvi, ki je v današnjem obsegu od leta 1936.

Pozidali so jo v dveh letih, od 1899 do 1901, po načrtih arhitektov Jeblingerja iz Linza in Adolfa Wagnerja iz Gradca.

Kamnit glavni oltar, oba stranska oltarja v čast sv. Antonu in Brezmadežni Devici Mariji, prižnico in krstilnik je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman.

Cerkev je 15. septembra 1901 v navzočnosti okrog 5.000 ljudi, 35 duhovnikov ter domačega župnika in dekana Ivana Lavrenčiča posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

120. obletnica posvetitve cerkve, 12. septembra 2021. FOTO: Ivo Žajdela

Ljudje so novega župnika zelo lepo sprejeli

Kot je za Družino povedal župnik Marko Mohor Stegnar, je v župnijo Šmartno pri Litiji prišel avgusta 2019.

»Že pred prihodom sem vedel, da je župnija ena izmed večjih podeželskih župnij in da iz nje izhajajo številni duhovni poklici.

Moj predhodnik Janez Kvaternik mi je med prvimi stvarmi povedal, da ima župnija bogoslovca Martina Goloba, česar sem bil zelo vesel.

Pred mojim prihodom so v župniji delovali trije duhovniki: župnik in dva duhovna pomočnika.

Zdaj imamo enega duhovnega pomočnika, in sicer Vinka Malovrha, ki je lansko leto obhajal zlato mašo.

Ob mojem prihodu sem bil postavljen tudi za župnijskega upravitelja Župnije Javorje pri Litiji, ki pa se je 1. januarja 2020 priključila Župniji Šmartno.

Ljudje so me na samem začetku zelo lepo sprejeli. Ob prihodu na župnijo 1. avgusta 2019 so me na poti med župniščem in cerkvijo ustavili mladi ter me povabili na odbojko in pico po maši. Z veseljem sem sprejel povabilo.

Na začetku maše so me predstavniki župnije pozdravili in izročili šopek, pri maši je bilo poskrbljeno za petje s pevci na koru in orglami.

Po maši je bila molitvena ura za duhovne poklice, kar je že dolgoletna tradicija v Šmartnem.

Po češčenju sem se pridružil mladim na šolskem odbojkarskem igrišču, kjer smo se prvič spoznali, igrali odbojko in nato odšli v župnišče, kamor so prinesli pico z bližnje picerije. Res sanjski začetek!«

Šmartno pri Litiji, pevski zbor, ki je pel pri maši ob 120. obletnici posvetitve cerkve, 12. septembra 2021. FOTO: Ivo Žajdela

Naslednji dan hudo neurje in razkrita župnijska cerkev

Naslednji dan, 2. avgusta 2019, dopoldan sta se novi župnik in duhovni pomočnik Vinko z avtomobilom odpravila na ogled župnije.

»Ko sva bila na Felič Vrhu, kjer stoji najvišje ležeča podružnična cerkev, smo opazovali zelo temne oblake.

Sredi poletja se je sredi dneva močno stemnilo. Vinku sem rekel, da je najbolje, da se vrneva nazaj.

Že med potjo je začel pihati močan veter, padale so ogromne količine dežja in sva komaj uspela priti do župnijskega dvorišča. Pozneje sva ugotovila, da je cesta, po kateri sva se peljala, postala neprevozna, ker je bilo na njej več podrtih dreves.

Ko sem prišel v župnišče, sem želel iz zgornjega nadstropja pogledati, ali je z župnijsko cerkvijo vse v redu. Ravno takrat je pozvonil ključar ene izmed podružnic in povedal, da je odkrilo streho župnijske cerkve.

Prišli so še drugi in takoj organizirali delovno akcijo, saj je na obeh straneh strehe odkrilo več kvadratnih metrov kritine. Večino se je je ujelo v žloti, nekaj je je padlo na tla.«

Šmartno pri Litiji, oratorij 2021. FOTO: Arhiv župnije

Gostoljubnost šmarskih župljanov se je kazala tudi v času epidemije

»Nisem si mislil, da mi bodo že drugi dan župnikovanja prav prišle delovne hlače, ki sem jih nosil na delovnih taborih v Bosni, kamor sem odhajal kot kaplan Škofijske klasične gimnazije. Gospod je pokazal, katera investicija naj bo med prvimi.

Na prvo nedeljo v avgustu sem se pri mašah predstavil in nato povabil župljane, da bi se spoznal še z njimi. Številni so me povabili na dom, kar so bili zelo dragoceni prvi neposredni stiki, ki sem jih navezoval z ljudmi.

Gostoljubnost šmarskih župljanov se je kazala tudi v času ostrejših ukrepov v času epidemije, kar zelo cenim in sem Bogu hvaležen za to skrb.

Trenutno se na pastoralnem področju močno pozna vpliv epidemije predvsem pri obisku bogoslužja. Res je, da se je konec letošnjega poletja in v začetku jeseni precej dvignila številka nedeljnikov.

Predvsem se pozna upad pri obisku maše s strani otrok in mladih družin. Moram pa pohvaliti več mladih družin, ki so ves čas, kolikor je bilo mogoče v danih razmerah, prihajale v cerkev k bogoslužju oziroma k obhajilu.«

Župnik Marko Mohor Stegnar. FOTO: Ivo Žajdela

Več o župniji si lahko preberete v 46. številki Družine.