V ospredju Retje, znamenita uvala, zadaj Tabor

Loški Potok leži med Ribniško in Loško dolino na visokem kraškem območju, obraščen je z gozdovi.

Sredi Loškega Potoka je vzpetina z imenom Tabor. Na njem so danes župnijska cerkev sv. Lenarta, pokopališka cerkev sv. Barbare, pokopališče in župnišče. Tabor je nastal v 16. stoletju kot obramba pred Turki. Ob vznožju Tabora je središče Loškega potoka, vas Hrib, ki je občinsko, kulturno in trgovsko središče župnije in občine.


Župnijska cerkev sv. Lenarta

Valvasor je omenil, da so bile v Loškem Potoku okoli leta 1680 tri cerkve, vse stojijo še danes. Župnijska cerkev sv. Lenarta se omenja v 14. stoletju. Sedanja cerkev ima letnico 1670, vendar so jo kasneje še prizidali. Leta 1780 jo je posvetil škof iz Gorice. Oltarna slika sv. Lenarta je delo Simona Ogrina z Vrhnike, njegova je tudi slika sv. Janeza. Cerkev sv. Florijana v Retjah je kulturni spomenik in odličen primer poljudnega baročnega oblikovanja. V cerkvi so trije poznobaročni oltarji z oltarnimi slikami Antona Postla iz druge polovice 18. stoletja.

Na Tabor prihajajo tudi otroci iz soupravne župnije Draga

Mala župnija Loški Potok šteje okoli 1.500 prebivalcev, nedeljnikov pri dveh mašah je okoli 300. Glede na majhnost župnije, ki je še vedno zelo tradicionalno obarvana, se v veroučni šoli zbira 120 otrok iz dveh župnij, saj na Tabor prihajajo tudi otroci iz soupravne župnije Draga. Poleg župnika poučuje verouk še katehetinja Janja Sterle.


Romanje h Gospe Sveti (foto: arhiv župnije)

Vsako leto se pripravljajo z najmlajšimi na prejem zakramenta prvega obhajila, kjer otroci tudi sodelujejo in ob koncu maše zapojejo pesem. Birmo v obhajajo enkrat na dve leti, kjer se birmanci po posebnih temah pripravljajo na zakrament birme.

Udeležujejo se tudi duhovnih vaj in sodelujejo na drugih področjih župnijske pastorale. Župnija ima tudi ŽPS in GPS ter mežnarja Jožeta Koširja, ki z družino živi v kaplaniji in je v veliko pomoč župniku ter župniji.

Mladi veliko pripomorejo k oblikovanju župnije

Mladinska skupina obsega dvanajst mladih, ki se redno zbirajo na petkovih srečanjih.

Mladi veliko pripomorejo k oblikovanju župnije, saj sodelujejo pri pripravi jaslic, programu pred polnočnico, v akciji 1. novembra, ki opozarja na čim manj prižganih sveč, sodelujejo pri izvedbi oratorija, enkrat letno pa se odpravijo na duhovne vaje in kakšen izlet. Imajo tri pevske zbore: mešani pevski zbor, dekliški zbor Ave Verum in otroški zbor Sonček.


Animatorji oratorija (foto: arhiv župnije)

Imajo tudi lepo število bralcev Božje besede, med katerimi je skoraj polovico mladih.

Župnija je zelo razgibana in barvita

Ljudje zelo radi priskočijo na pomoč, tako so v zadnjih letih veliko postorili pri obnovi župnijskih prostorov in cerkve. Veseli in preprosti ministranti, ki jih je pet, redno sodelujejo pri nedeljskih in delavniških mašah.

V veliko pomoč sta tudi izredna delivca obhajila Toni Košmerl in Anže Janežič, ki vedno rada priskočita na pomoč pri nedeljskih ter prazničnih mašah.

Vsako leto obhajajo župnijsko žegnanje, kjer se po maši zberejo pri druženju z dobrimi gospodinjami, ki spečejo pecivo, se posladkajo in odžejajo. Vsako leto imajo mašo za pokojne pevce in gozdarje.

Poleg tega imajo še srečanja zakonskih jubilantov ter mašo za planince, čebelarje in gasilce, septembra pa tudi srečanje za bolne in ostarele.

Na zahvalno nedeljo jih društvo upokojencev razveseli z lepo okrasitvijo oltarja. Podobo cerkve krasijo novi lepi prti za oltarje, ki so narejeni s tehniko rašilije.

Tako je kljub majhnosti župnija zelo razgibana in barvita, Vsi se poznajo med seboj in tako lepo gradijo župnijsko skupnost.

Več v reportaži v Družini številka 21

Foto: Ivo Žajdela