Lokev, župnijska cerkev sv. Mihaela. FOTO: Ivo Žajdela

Tod živi 3.600 ljudi. Prebivalstvo, zlasti iz Lokev, je bilo zelo vezano na Trst, kamor so vaščani zlasti po drugi svetovni vojni vsak dan nosili ali vozili prodajat svoje pridelke.

Danes mnogi kruh služijo čez mejo ali v Kopru in Postojni. Iz vasi proti Brkinom se je prebivalstvo zelo izselilo in so šli s trebuhom za kruhom.

V Lokvi, zlasti pa v Divači, v zadnjih letih prebivalstvo narašča (v občini Divača se je zadnjih 20 let povečalo za dobro desetino). So pa to bolj »bivalne enote« in se prišleki malo vključijo v kulturno in versko življenje.

Lokev, župnijska cerkev sv. Mihaela, glavni oltar in poslikava Toneta Kralja. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Divača: zadnji župnik, ki je živel v Divači, je bil Jakob Svetlič

O zgodovini divaške župnije je malo znanega. Najstarejši dokument v arhivu župnije Divača je pergamentna listina o posvetitvi cerkve leta 1603. Istega leta je bila dokončana tudi gradnja. Leta 1636 so bili posvečeni trije oltarji v cerkvi.

V 17. in 18. stoletju je bila župnija podružnica bližnjega Povirja. Iz leta 1730 je ohranjena pergamentna listina o odpustkih bratovščine sv. Valentina. V letu 1785 se v arhivih sedanja župnija omenja kot lokalna duhovnija.

Leta 1850 je bila podpisana ustanovna listina o kuraciji, s katero je Divača postala samostojna kuratna duhovnija. 3. februarja 1892 je bila povzdignjena v župnijo.

Zadnji župnik, ki je živel v Divači, je bil Jakob Svetlič, ki je leta 1928 prosil za upokojitev v znak protesta, ker je fašistična oblast prepovedala pouk verouka in pridiganje v cerkvi v slovenskem jeziku.

Kljub temu je ostal na mestu na željo škofa do svoje smrti (vir: Žiberna, J., Divaški prag, 1981). Pozneje je v Divači maševal župnik iz Povirja, danes pa je soupravljana iz župnije Lokev.

Župnija Divača je danes del Kraške dekanije in šteje 1.730 prebivalcev, od katerih je katolikov okoli 1.200 prebivalcev.

Ena od znamenitih slik Toneta Kralja v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Lokvi. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Divača ima pet podružnic

Cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603. Valvasor je pisal, da je na tem mestu stala cerkev že prej in v njej so našli kelih z napisom: 1585, Mathias Deles a Divaz. V cerkvi so trije oltarji, ki so bili posvečeni leta 1636. Cerkev je enoladijska, v baročnem slogu. Na vhodnem portalu je letnica 1856 s trikotnikom z božjim očesom in žarki.

Župnija ima pet podružnic: v Dolnjih Ležečah, Gradišču, Škocjanu, Naklem in Kačičah.

Cerkev sv. Trojice v Dolnjih Ležečah leži sredi vasi. Na portalu je zapisana letnica 1619, vendar je sama cerkev precej starejša. V cerkvi je vzidano poznogotsko okno iz začetka 16. stoletja. Sliko Svete Trojice je naslikal umetnik Raspet.

Kapela Marije Pomočnice v Lokvi. FOTO: Ivo Žajdela

Znamenite freske v cerkvi sv. Helene v Gradišču

Cerkev sv. Kancijana v Škocjanu stoji na vrhu vzpetine nad sotesko Reke, ki ponikne v Škocjanskih jamah. Posvečena je bila leta 1606, izvira pa iz 13. stoletja. Gotska cerkev je bila v 17. stoletju razširjena, dobila je nov prezbiterij in dve stranski ladji.

Oltarji izvirajo iz 18. stoletja. Zvonik je iz srede 19. stoletja, je oglejskega tipa in ločen od same cerkve. Pod Škocjan spada tudi majhna cerkvica v Naklem.

Cerkev sv. Helene v Gradišču je od vseh cerkva v župniji Divača še najbolj posebna. Na severni in južni steni ima ohranjene freske, ki jih štejejo med najbolj kakovostne pri nas. Freske prikazujejo prihod sv. treh kraljev in križanje.

Freske naj bi okoli leta 1490 naslikal Janez iz Kastva, kar nam pove, da je bila cerkev pozidana še precej pred letom 1653, kot je napisano na portalu cerkve. To cerkev so po pogodbi med župnijo Divača in občino predali v upravo občini Divača, ki bo skrbela za freske in njeno obnovo in bodo v njej lahko tudi kulturne prireditve.

Razstava v kapeli Marije Pomočnice v Lokvi. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Vreme: cerkev Marije Vnebovzete je božjepotna cerkev

Župnija Vreme je prvotno spadala pod tržaško škofijo in naj bi bila ustanovljena leta 1395. Takrat so začeli zidati sedanjo župnijsko cerkev, prej je služila cerkev sv. Jurija, ki je stala desno od sedanjega znamenja na polju.

Posvečena je bila leta 1453 v čast Materi Božji Vnebovzeti. Najprej je bil pozidan današnji prezbiterij in poslikan z dragocenimi gotskimi freskami. Te so bile pokrite z ometom in jih je leta 1960 zavod za spomeniško varstvo odkril in delno restavriral.

Pozneje je bila cerkvi dozidana srednja ladja in dva stranska oboka (križna cerkev) v baročnem stilu. Leta 1650 je dobila sedanjo obliko. Dokaz je letnica, vklesana na kamnitem okvirju nad levimi stranskimi vrati. Ta cerkev že od začetka velja za romarsko.

Glagolski podpisi romarjev za glavnim oltarjem so dokaz, da so romarji prihajali tudi iz oddaljenih krajev (Istra). Izročilo ve povedati, da so razne skupine romarjev prespale v tej cerkvi. V tej starodavni cerkvi in ob njej se je odvijalo versko in kulturno življenje.

Starodavno limoško razpelo iz Lokve. FOTO: Ivo Žajdela

V stavbi župnišča v Vremah je leta 2000 nastala skupnost Srečanje

V 90. letih 20. stoletja se je cerkev začela pogrezati, ker jo s treh strani spodjeda tok reke Reke in je bila s sredstvi ministrstva za okolje sanirana. Župnija ima še sedem podružnic: cerkev sv. Jošta v Gornjih Vremah, cerkev sv. Lovrenca v Vremskem Britofu, cerkev sv. Tomaža v Famljah, cerkev sv. Križa na Škofljah, cerkev sv. Kancijana na Barki, cerkev sv. Jurija na Vatovljah in cerkev sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah.

Pohvalno je, da za cerkev na Škofljah skrbi ključar Zdravko Škrlj z vaščani, v Podgradu pa Martin Prelc, prej Jože Prelc.

Ob cerkvi v Vremah, v stavbi župnišča, je leta 2000 nastala skupnost Srečanje, kjer se fantje in možje zdravijo odvisnosti od droge. Vaščani so jih lepo sprejeli in tudi oni sodelujejo z župnijo.

Več v reportaži v 21. številki Družine.

Kip duhovnika in narodnega buditelja Virgila Ščeka v Lokvi. FOTO: Ivo Žajdela