Cerkev na Koroški Beli je posvečena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu, briksenskima škofoma, saj je bila v lasti briksenskih škofov.


Cerkev na Koroški Beli je posvečena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu, briksenskima škofoma. FOTO: Ivo Žajdela


Leta 1689 je Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenil, da so jo začeli graditi 26. aprila 1361 pod papežem Inocencem VI., najprej je spadala pod Župnijo Radovljica, pozneje pa je prešla pod Župnijo Jesenice.

14. avgusta 1917 so italijanska letala bombardirala vas, povsem zgorelo je 47 stavb in cerkev, ta je zgorela že dvakrat prej, leta 1761 in delno leta 1875.

660. obletnico postavitve cerkve, predhodnice današnje cerkve, so zaznamovali 26. aprila.


Župnijska cerkev. FOTO: Ivo Žajdela


Kot nekaj majhnega in velikega hkrati

Za uvod v predstavitev župnije je župnik Peter Nastran uporabil svetopisemske besede: »Ti, Betlehem, v Judovi deželi! Nikakor nisi najmanjši med vodilnimi Judovimi mesti« (Mt 2,6), saj tako nekako občuti Župnijo Koroška Bela z vsemi pripadajočimi naselji. Kot nekaj majhnega in velikega hkrati.

Pove, da je na župnijo prišel pred štirimi leti. Spomni se prvih začetkov, ko je prišel v povsem novo okolje, spoznavat nove ljudi ter prinašat svoje navdušenje in pričevanje v katoliški veri.


Glavni oltar iz marmorja so postavili leta 1906. FOTO: Ivo Žajdela


»Ko sem prišel na župnijo, sem se držal modrih načel, ki sem jih slišal že v semenišču. Ko prideš na novo župnijo, prvo leto nič ne spreminjaj. Tako sem se zanimal za življenje župnije, kako je bilo prej in kako je danes. Če sem povsem iskren, glede številk ne morem hvaliti ne sebe ne župnije.« 


Stranski zlati oltar je posvečen sv. Ahaciju. FOTO: Ivo Žajdela


Do leta 1970 sto krstov letno, zadnjih sedem let pa 8

Župnija Koroška Bela je mlada, ustanovljena je bila pred 146 leti, v času začetka velikega razvoja železarstva in ko so Jesenice začele postajati razvito mesto ter dobivale industrijsko podobo. To je bil tudi čas velike rodnosti.

Do leta 1970 je bilo v župniji okrog sto krstov letno, do leta 2013 20, zadnjih sedem let pa osem. K verouku hodi povprečno pet učencev na razred.


Stranski oltar rožnovenske Matere Božje je delo Ignacija Arerja iz leta 1776. FOTO: Ivo Žajdela


Kraj je zaznamovan z veliko demografijo in izseljevanjem

Kraj je zaznamovan z veliko demografijo in izseljevanjem. Pred desetletji je železarna zaposlovala 7.000 ljudi, danes 700 (1.300). K temu župnik doda, da se veliko ljudi izseli, verni katoličani umirajo, novih pa ni.

»Korona kriza je ljudi razkropila. Kljub sprostitvi ukrepov se precej vernikov še ni vrnilo ne k tedenski ne k nedeljski maši. Posebno v tem času se zdi, da se je življenje v župniji tako zmanjšalo, da kaže podobo župnije v soupravi ali podružne cerkve.«


14. avgusta 1917 so italijanska letala bombardirala vas, povsem zgorelo je 47 stavb in cerkev.