Cerkev sv. Benedikta v Kančevcih. Fotografija Ivo Žajdela

Župnija sv. Benedikta Kančevci leži na Goričkem v Prekmurju. Na območju župnije živi 2.300 prebivalcev in med njimi je okrog 500 rimokatoličanov. Znana je po starodavni okrogli rotundi v Selu in prekmurskem Slomšku Francu Ivanocyju (1857–1913), ki se je rodil v Ivanovcih, pokopan pa je v Kančevcih. Tu je deloval tudi duhovnik Mikloš Küzmič 1737–1804), narodni buditelj, ki je napisal sedem knjig.

V Selu sredi neokrnjene narave stoji romanska rotudna

V župniji s ponosom ohranjajo dragoceno podružnično cerkev sv. Nikolaja v Selu. To je okrogla romanska rotudna sredi neokrnjene narave, ki vsako leto privablja številne obiskovalce.

Oglede v njej zagotavlja Turistično informacijski center občine Moravske Toplice. Vendar ob nedeljah poprimejo tudi župljani, ki tako izkoristijo priložnost, da ob tem, ko razkažejo lepote starodavne cerkvice, opozorimo na Stvarnika in Odrešenika, čigar slavljenju je namenjena. V ta namen imajo organizirano skupino župljanov, ki ob nedeljah sprejemajo turiste in med njimi tudi romarje.

Grob Franca Ivanocyja, foto: Ivo Žajdela

Kapeli v Andrejcih rečejo tudi ekumenska kapela

Za bogoslužje uporabljajo sedem bogoslužnih prostorov, razvrščenih po širnem območju župnije, ki v premeru obsega dvajset kilometrov. Seveda je najpomembnejša župnijska cerkev sv. Benedikta. Imajo še tri podružnične cerkve: sv. Martina v Domanjševcih, sv. Jožefa v Prosenjakovcih in sv. Nikolaja v Selu. V pretežno evangeličanski vasi Andrejci stoji vaška kapela, ki jo uporabljajo tudi katoličani.

Rečejo ji tudi ekumenska kapela. V njej imajo vsako leto, drugo nedeljo v avgustu, ekumensko molitveno srečanje z bratsko evangeličansko cerkveno občino iz Puconcev. V Vučji Gomili prav tako stoji ekumenska kapela. Ta vas ima poleg običajne razdelitve na evangeličane in katoličane še razdelitev polovice vasi na župnijo Kančevci in polovico na župnijo Martjanci.

V nedeljo, 10. novembra, bo v Kančevcih maša ob 30-letnici delovanja Doma duhovnosti Benedikt.


Verouk poteka tudi v romskem naselju Kuštanovci.

Več v Družini številka 45