Dr. Matej Pavlič je za Družino spregovoril o (ne)umeščanju verskih vsebin v javni šolski prostor. Foto: Blaž Franko

Duhovnik ljubljanske nadškofije Matej Pavlič je 13. novembra na Univerzi Svetega križa v Rimu predstavil in zagovarjal doktorsko nalogo iz cerkvenega prava. Zagovor je uspešno opravil, petčlanski senat Fakultete za cerkveno pravo pa je predlagal, da se doktorska naloga z naslovom Poučevanje religije v javnih šolah držav s področja nekdanje Jugoslavije objavi v celoti, kar se bo v kratkem (v italijanščini) tudi zgodilo. Za slovenske bralce pa vpogled v vsaj nekatera spoznanja ponujamo skozi pogovor z novim doktorjem.

Kako je dozorela odločitev, da se pri svojem doktorskem študiju posvetite vprašanju poučevanja religije v javnih šolah držav z območja nekdanje Jugoslavije? Precej "občutljiva" tema ...

Morda res občutljiva, a z več vidikov pomembna. A najprej o izbiri geografskega območja šestih nekdanjih jugoslovanskih republik. Nekdo me je vprašal, ali se v tem ne skriva nekaj jugonostalgije. Po študiju zgodovine tega območja in tudi sedanjega stanja je spoznanje ravno nasprotno: ti narodi niso mogli živeti skupaj, ta državna tvorba, kakršna je bila, nikakor ni mogla obstati, ker so kulturne razlike preveč globoke.

Zakaj pa izbira teme? Strokovnjaki s tega področja presojajo versko svobodo kot »lakmusov papir« demokracije. Znotraj področja verske svobode pa je religijski pouk v šoli tista točka, kjer se srečajo svoboda učenca in njegovih staršev, interes države in interes verske skupnosti. Štirje akterji torej, ki določajo mesto verske vzgoje v šoli. Zato je za strokovno preučevanje verske svobode prav šolsko področje posebej zanimivo.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.